018-255/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad

Številka: 018-255/2011-13

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dobavo čisti, čistilnega pribora in potrošnega materiala za potrebe Uprave Republike Slovenija za izvrševanje kazenskih sankcij", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba SIJ d.o.o., Krumperška 11, Domžale, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnica Marjana šnuderl, Rimska cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 29.8.2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 12.7.2011 se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila št. 2020-B-2011-7, z dne 22.6.2011.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 7.349,50 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

3. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, z dne 8.8.2011, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.4.2011 izdal Sklep o začetku postopka "Dobavo čisti, čistilnega pribora in potrošnega materialal za potrebe Uprave Republike Slovenija za izvrševanje kazenskih sankcij". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo dne 10.5.2011 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN4736/2011, s popravki pod objavami št. JN6357/2011 z dne: 10.6.2011. Naročnik naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 22.6.2011 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 2020-B-2011-7, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika družbo INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 12.7.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem
naročniku očita, da mu izpodbijane odločitve ni vročil, kot to določa zakon, prav tako pa mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je naročnik s tem kršil določbo 79. člena ZJN-2. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil vseh zahtevanih prilog. Po vlagateljevih navedbah je naročnikova komisija ugotovila in v zapisnik pod opombe Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti- priloga 12b zapisala: "Naknadno bo!", enako je komisija zapisala pod Vzorec pogodbe. Vlagatelj naročniku očita, da je prejudiciral zadevo, ker je v zapisnik o odpiranju ponudb zapisal, da bo izbrani ponudnik predložil manjkajoče dokumente. Naročnik po vlagateljevih navedbah na odpiranju ponudb ne more vedeti, ali bo izbrani ponudnik ponudil manjkajoče dokumente ali ne, saj ni jasno, ali je manjkajoče dokumente zgolj pozabil predložiti v ponudbo ali pa jih na dan odpiranja ponudb sploh še imel. V tem kontekstu po vlagateljevih navedbah manjkajoča bančna garancija ne pomeni nejasnosti, ampak materialno nepopolnost. Vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika najmanj formalno nepopolna, če že ne nepravilna. V nadaljevanju vlagatelj naročniku očita, da je kršil njegovo pravico do učinkovitega pravnega varstva s tem, ko mu na njegovi dve zahtevi za vpogled niti ni odgovoril niti mu ni omogočil vpogleda, kajti vlagatelj domneva, da izbrani ponudnik nima referenc, niti ne izpolnjuje naročnikove tehnične zahteve iz razpisa, kar pa zaradi nedopustitve vpogleda v spis ni mogoče objektivno dokazati. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, naj se naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi oz. podrejeno, naj mu naročnik izpodbijano odločitev vroči in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 15.7.2011, sprejel odločitev, s katero je odločitev o oddaji javnega naročila preklical. V obrazložitvi odločitve naročnik pojasnjuje, da je dne 22.6.20011 na internetni strani Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij objavil osnutek odločitve o oddaji javnega naročila, št. 2020-B-2011-7. Ker je do navedene objave prišlo pomotoma in odločitev še ni bila sprejeta, naročnik objavlja preklic odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 22.6.2011.

Vlagatelj je dne 21.7.2011 na naročnika naslovil dopis pritožba, v kateri vlagatelj navaja, da je naročnik očitno ugotovil, da mora zahtevku za revizijo ugoditi, saj je po vsebini odločil, da bo vlagatelju vročil izpodbijano odločitev v skladu z zakonom, ni pa odločil o stroških postopka. Vlagatelj naročnikovo odločitev, vsebovano v dokumentu "Preklic odločitve o oddaji javnega naročila" šteje kot dejanje, ki je sprejeto v postopku pravnega varstva, saj je prav na podlagi revizije, ki jo je v predrevizijskem postopku vložil vlagatelj, naročnik sprejel izpodbijano odločitev iz katere po vsebini izhaja, da je reviziji ugodil. Ker je naročnik revizijskemu zahtevku ugodil, vlagatelj zahteva, da se mu priznajo stroški postopka. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, naj se pritožbi ugodi in naročniku naloži povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je dne 3.8.2011 sprejel sklep, s katerim je revizijski zahtevek, z dne 13.7.2011 in 22.7.2011, kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je dne 22.6.2011 na internetni strani naročnika, ko je bil objavljen osnutek odločitve o oddaji javnega naročila, prišlo do pomote, ter da je bila omenjena objava dne 15.7.2011 tudi preklicana, o čemer sta bila ponudnika tudi obveščena. Preklic ni bil posledica revizijskih zahtevkov, saj je naročnik omenjeno napako ugotovil še pred prejemom le-teh in tudi pristopil k njeni odpravi. Zaradi navedenega vlagatelju odločitev tudi ni bila vročena, saj še ni bila sprejeta. Zahteva za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je bila zavrnjena, saj po prepričanju naročnika odločitev o oddaji naročila še ni bila sprejeta. Tako so tudi vlagateljeve navedbe, da je ponudba drugega ponudnika formalno nepopolna, nepravilna in neprimerna preuranjene, saj bo preveritev ponudbe najugodnejšega ponudnika opravljena, v skladu z določbo 77. člena ZJN-2, šele po datumu oddaje javnega naročila. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek v celoti zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8.8.2011 pri Državni revizijski komisiji podal pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka. Vlagatelj v pritožbi navaja, da je prepričan, da je revizijski zahtevek utemeljen, zato vlaga pritožbo na odločitev o stroških.

Naročnik je z dopisom, z dne 11.8.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16.8.2011, skladno s 1. odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri sprejetju odločitve o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila št. 2020-B-2011-7, z dne 22.6.2011, na spletno stran naročnika pod rubriko Seznam javnih naročil za blago, vlagateljevo vlogo Zahteva za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika z dne 5.7.2011, v dopis Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, z dne 7.7.2011, v dopis Preklic odločitve o oddaji javnega naročila z dne 15.7.2011, št. 430-25/2011-22. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom 3. odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba 1. odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek (2. odstavek 79. člena ZJN-2). Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo (5. odstavek 79. člena ZJN-2).

Pri presoji predmetnega spora je Državna revizijska komisija v dokazne namene vpogledala v spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik dne 22.6.2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, ki vsebuje vse sestavine, ki jih odločitev mora imeti, zato Državna revizijska komisija zavrača naročnikova pojasnila, da gre zgolj za osnutek, ki nima pravnega učinka. Kajti naročnik je sprejeto odločitev objavil na svoji spletni strani, z objavo pa je omenjena odločitev začela pravno učinkovati. Pri tem Državna revizijska komisija poudarja, da če bi v obravnavanem primeru res šlo za pomoto, kakor to zatrjuje naročnik, bi si po oceni Državne revizijske komisije naročnik prizadeval v najkrajšem času vse nepravilnosti odpraviti. Naročnik je bil namreč z navedenimi nepravilnostmi seznanjen že dne 6.7.2011, kar izhaja tudi iz vlagateljeve vloge, ki jo je navedenega dne naročnik prejel, naročnik pa je svojo odločitev preklical šele 15.7.2011 in sicer po vložitvi revizijskega zahtevka, s čimer je postopal v nasprotju z določbo 5. odstavka 79. člena ZJN-2. Kajti iz prejemne štempiljke izhaja, da je naročnik v obravnavanem primeru vlagateljev revizijski zahtevek prejel dne 13.7.2011, na podlagi omenjene določbe 5. odstavka 79. člena ZJN-2 pa sme naročnik, po prejemu zahtevka za pravno varstvo, svojo odločitev o oddaji naročila spremeniti le v primeru, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija na podlagi spisovne dokumentacije v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik o revizijskem zahtevku odločil šele dne 3.8.2011, medtem ko je odločitev o preklicu odločitve o oddaji javnega naročila (oz. spremembo odločitve v postopku oddaje javnega naročila) sprejel že 15.7.2011, kar pomeni pred odločitvijo o revizijskem zahtevku. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da sta postopek oddaje javnega naročila in revizijski postopek dva ločena postopka. Če je naročnik ugotovil, da je postopal nepravilno, bi moral vlagateljevemu zahtevku v predrevizijskem postopku ugoditi in na podlagi sprejete odločitve, odločitev o oddaji javnega naročila razveljaviti in v tem delu postopek oddaje javnega naročila ponoviti. Ne sme pa naročnik spreminjati svoje odločitve v postopku oddaje javnega naročila pred sprejetjem odločitve o revizijskem zahtevku v predrevizijskem postopku. Nadalje Državna revizijska komisija vlagatelju tudi pritrjuje, da je naročnik kršil določbo 2. odstavka 79. člena ZJN-2, ker odločitve o oddaji naročila vlagatelju osebno ni vročil, ampak jo je zgolj objavil na svoji spletni strani, s čimer je naročnik prekršil tudi določbo 2. odstavka 58. člena ZJN-2, ki ureja način objave obvestila o oddaji naročila in po kateri je naročnik zavezan sprejeto odločitev ustrezno objaviti na Portalu javnih naročil. Upoštevaje naročnikovo ravnanje, ki je svojo odločitev o oddaji javnega naročila preklical in jo objavil na svojih spletni straneh, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik pritrdil, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila postopal nepravilno. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu revizijskemu zahtevku tudi ugodila in v obravnavanem primeru odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za plačilo takse, sestavo revizijskega zahtevka 1.400,00 EUR z dne 13.7.2011, sestavo revizijskega zahtevka z dne 22.7.2011, stroški pritožbe za povrnitev stroškov z dne 21.7.2011 1400 eur, stroške pritožbe za povrnitev stroškov z dne 8.8.2011, materialne stroške 2% vse povečano za 20 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 6.389,95 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na nagrado, vse skupaj v znesku 7.349,50 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni, oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih. Državna revizijska komisija stroškov za preostale vloge pred naročnikovo odločitvijo o zavrnitvi revizijskega zahtevka ni priznala, in sicer za vlogo, z dne 21.7.2011, saj jo ocenjuje kot nepotrebno, poleg tega v ničemer ni prispevala k predmetni odločitvi. Vlogo z dne 8.8.2011 pa bo Državna revizijska komisija presojala v nadaljevanju. Prav tako Državna revizijska komisija ni priznala materialne stroške, ker jih vlagatelj ni specificiral skladno z Zakonom o odvetniški tarifi.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 7.349,50 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljevo vlogo z dne 8.8.2011, s katero je vlagatelj vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku.

Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo).
Kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka pa je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika.

Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, je potrebno pritožbo kot nedopustno zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 29.8.2011

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Marjana šnuderl, Rimska cesta 24, Ljubljana,
- INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.