018-237/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-237/2011-13

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, tehnološke, informacijske in medicinske opreme za prizidek C1 v okviru novogradnje, rekonstrukcije in prenove objekta C Splošne bolnišnice Slovenj Gradec - 1. faza" v sklopu 8: "Monitorji" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SIND, d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.8.2011

ODLOČILA

1. Primarni in podredni revizijski predlog, kot izhajata iz vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 18.7.2011, se zavrneta kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Pritožba vlagatelja zoper naročnikovo odločitev o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.6.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, tehnološke, informacijske in medicinske opreme za prizidek C1 v okviru novogradnje, rekonstrukcije in prenove objekta C Splošne bolnišnice Slovenj Gradec - 1. faza". Javno naročilo, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je sestavljeno iz skupno štirinajstih sklopov, med njimi tudi iz sklopa 8: "Monitorji".

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 7259/2010 z dne 9.8.2010, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2010/S 154-238101 z dne 11.8.2010.

Dne 16.6.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila št. 7259/2010", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 8: "Monitorji" odda ponudniku AMS MEDING, d.o.o., Ljubljanska cesta 6/A, šentjur (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta dalje izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za nepopolno - ugotovil je namreč, da vlagatelj s svojo ponudbo ni izpolnil v razpisni dokumentaciji postavljenega referenčnega pogoja. Iz dokumenta izhaja še, da je naročnik kot popolno označil še ponudbo ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana, ki pa je bila glede na ponudbeno ceno uvrščena za preostalima prejetima ponudbama.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18.7.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem primarno predlaga, da se mu omogoči vpogled v celotni ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana, ter v celotno spisovno dokumentacijo, ki jo naročnik vodi v zvezi z javnim naročilom, da se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, ponovno pregleda ponudbe, izloči ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana, kot nepopolni, ugotovi, da je vlagateljeva ponudba popolna in se temu odda javno naročilo ter da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo. Podredno vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v celotni ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana, ter v celotno spisovno dokumentacijo, ki jo naročnik vodi v zvezi z javnim naročilom, da se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu 8 ter da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik kršil določila 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), s tem ko mu ni omogočil vpogleda v vse dele ponudb izbranega ponudnika in ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana. Kot naslednje vlagatelj izraža prepričanje, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe ravnal nezakonito - vlagatelj je namreč mnenja, da je njegova ponudba popolna. S tem v zvezi se vlagatelj sklicuje na pojasnilo, ki ga je dne 26.5.2011 podal v odgovor na naročnikovo zahtevo za dodatno obrazložitev oziroma dopolnitev ponudbe. V njem je navedel, da je Splošni bolnišnici Slovenj Gradec v letih 2005 do 2010 dobavil monitorje za nadzor vitalnih funkcij v skupni vrednosti 302.805,10 EUR. Vlagatelj navaja, da navedene dobave predstavljajo en referenčni posel, ki ga je kot takšnega potrebno upoštevati iz naslednjih razlogov: vsa oprema je bila dobavljena istemu naročniku v obdobju 5 let pred objavo predmetnega javnega razpisa, vsa dobavljena oprema je oprema istega proizvajalca in je medsebojno kompatibilna, servisiranje dobavljene opreme, zagotavljanje rezervnih delov in usposabljanje/šolanje uporabnikov za njeno uporabo pa je bilo zagotovljeno s strani vlagatelja. Glede na navedeno bi po vlagateljevem mnenju naročnik navedene posle moral upoštevati kot eno referenco. Sledeč vlagatelju namreč dejstvo, da je referenčni naročnik opremo naročil z več posli (pri čemer naj bi šlo očitno za drobljenje javnih naročil), ne more iti v njegovo škodo. V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje še nepopolnost ponudb izbranega ponudnika ter ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana.

Izbrani ponudnik je dne 26.7.2011 na naročnika naslovil vlogo, v kateri se je opredelil do vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 5.8.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo v skladu s stališči Državne revizijske komisije, 22. členom ZJN-2 in z veljavno zakonodajo. Pri tem naročnik dodaja, da je že iz samega revizijskega zahtevka razvidno, da je vlagatelj na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja in na podlagi lastnih poizvedb pridobil večino bistvenih podatkov, ki mu omogočajo ustrezno pravno varstvo. Prav tako pa lahko vse navedbe in sume vlagatelja preverita tudi naročnik in Državna revizijska komisija. V nadaljevanju obrazložitve se naročnik opredeljuje do revizijskih navedb, ki se nanašajo na ne/popolnost vlagateljeve ponudbe. Naročnik s tem v zvezi citira sporni referenčni pogoj, pri čemer pojasnjuje, da je iz njegove zahteve jasno razvidno, da želi s strani ponudnika zagotovilo, da je že opravil najmanj eno (kompletno) dobavo v polovičnem obsegu vrednosti, kot jo ponuja v ponudbi. Naročnik je mnenja, da navedba več različnih referenc, ki se sicer res nanašajo na dobavo istemu naročniku in na enakovrstno opremo, vendar so bile opravljene v daljšem časovnem obdobju, ne predstavlja enotne reference oziroma enovitega posla, s katerim bi ponudnik izkazoval izpolnjevanje spornega referenčnega pogoja. Pri predmetnem javnem naročilu gre namreč za kompleten obseg posla in ne za posamične posle, razdeljene na daljše časovno obdobje. Zato naročnik tudi ni sledil navedbam vlagatelja, da mora posamične posle šteti kot enovito referenco, ker je tako iz potrdil kot tudi na podlagi dejanskih podatkov Splošne bolnišnice Slovenj Gradec jasno, da gre za več različnih poslov. Slednje navaja tudi sam vlagatelj, ki niti ne oporeka temu, da je šlo za različne posle oziroma to celo sam navaja v revizijskem zahtevku. V preostalem delu obrazložitve se naročnik opredeljuje še do revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana - tudi s tem povezane revizijske navedbe naročnik zavrača.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 16.8.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je dne 25.8.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku, podal pa je tudi pritožbo zoper naročnikovo odločitev o stroških predrevizijskega postopka.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zadevi je med vlagateljem in naročnikom spor glede zakonitosti naročnikove odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, in sicer v zvezi z vprašanjem popolnosti vlagateljeve ponudbe ter ponudb izbranega ponudnika in ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana. Vlagatelj zatrjuje tudi kršitve glede vpogleda v dokumentacijo postopka.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, s katerimi ta zatrjuje popolnost svoje ponudbe. Presoja utemeljenosti teh navedb namreč vpliva na presojo vlagateljevega interesa za obravnavo preostalih revizijskih navedb.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno iz razloga, ker naj vlagatelj z njo ne bi izkazoval izpolnjevanja v razpisni dokumentaciji določenega referenčnega pogoja.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej (upoštevajoč popravka, objavljana na Portalu javnih naročil pod objavama št. JN8481/2010 z dne 9.9.2010 ter JN8532/2010 z dne 10.9.2010) postavil zahtevo po tem, da je ponudnik "â??v zadnjih 5 letih pred objavo razpisa uspešno zaključil/i/ najmanj eno istovrstno pogodbeno obveznost dobave pohištvene, tehnološke, informacijske in/ali medicinske opreme, v najmanj 50% vrednosti kot je ponujena vrednost priložene ponudbe-za vsak posamezen sklop (vrednost brez DDV)" (Obrazec 2.8.13.a. Podatki o izkušnjah ponudnika).

Na obrazcu 2.8.13. Izkušnje vodilnega strokovnjaka pa je naročnik med drugim zapisal: "Ponudnik mora v priloženi obrazec 2.8.13.a. navesti najmanj en uspešno zaključen projekt dobav pohištvene opreme, splošne, tehnološke in/ali medicinske opreme v zadnjih 5 letih /veljavna bo samo referenca za podobno opremo, kot jo ponudnik ponuja po posameznem sklopu po tem JN; vrednost posamezne reference mora dosegati najmanj 50% vrednosti ponudbe za vsak posamezen sklop (brez DDV), ki ga je ponudnik vključil v svojo ponudbo po tem JN/."

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre najprej ugotoviti, da je v tej kot skupna ponudbena vrednost za 8. sklop javnega naročila navedena vrednost 367.200,00 EUR z DDV oziroma 306.000,00 EUR brez DDV. Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ravno tako ugotoviti, da je vlagatelj na obrazcu 2.8.13.a Podatki o izkušnjah ponudnika kot referenčni posel navedel posel "Dobava monitorjev za nadzor vitalnih funkcij", ki naj bi ga izvedel za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Kot leto izvedbe je vlagatelj navedel "2005-2010", kot vrednost dobav pa znesek 302.805,0997 EUR z DDV. Vlagatelj je k navedenemu obrazcu priložil tudi izpolnjen obrazec 2.8.13.b. Podatki o referencah ponudnika, ki predstavlja referenčno potrdilo, potrjeno s strani omenjenega referenčnega naročnika in v katerem so navedeni enaki podatki o referenčnem poslu, kot na obrazcu 2.8.13.a.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre dalje ugotoviti, da je naročnik po svojem pooblaščencu - Splošni bolnišnici Slovenj Gradec - vlagatelja z dopisom z dne 12.5.2011 pozval k dopolnitvi ponudbe. V pozivu je navedel, da predložena referenčna dokazila (obrazca 2.8.13.a. in 2.8.13.b.) ne dokazujejo izpolnjevanja razpisnih zahtev, saj referenčno dokazilo izkazuje kumulativno vrednost opravljenih dobav v letih 2005 do 2010, iz česar ni razvidno izpolnjevanje razpisne zahteve po tem, da je bila najmanj ena pogodbena dobava uspešno zaključena v najmanj 50% vrednosti vlagateljeve tokratne ponudbe.

Na navedeni poziv je vlagatelj odgovoril z dopisom z dne 26.5.2011, v katerem je pojasnil datume, vsebino in vrednosti skupno petih dobav monitorjev za nadzor vitalnih funkcij, ki jih je izvedel za referenčnega naročnika Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in ki so vsebovane v njegovem referenčnem poslu, kot ga navaja v svoji ponudbi. Najvišjo vrednost je imela dobava iz leta 2010 v vrednosti 140.440,00 EUR. Vlagatelj v dopisu izraža mnenje, da navedene dobave predstavljajo en referenčni posel, ki ga je kot takšnega potrebno tudi upoštevati, in sicer iz naslednjih razlogov: vsa oprema je bila dobavljena istemu naročniku v obdobju 5 let pred objavo predmetnega javnega razpisa, vsa dobavljena oprema je oprema istega proizvajalca in je medsebojno kompatibilna, servisiranje dobavljene opreme, zagotavljanje rezervnih delov in usposabljanje/šolanje uporabnikov za njeno uporabo pa je bilo zagotovljeno s strani vlagatelja.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom nesporno, da vlagatelj za referenčnega naročnika (Splošno bolnišnico Slovenj Gradec) ni izvedel enkratne dobave blaga v vrednosti 302.805,0977 EUR, kot to izhaja iz vlagateljeve ponudbe, temveč da navedeni znesek predstavlja seštevek vrednosti skupno petih različnih dobav, ki jih je vlagatelj za referenčnega naročnika izvedel v obdobju od leta 2005 do leta 2010. Med vlagateljem in naročnikom je nesporno tudi, da je znašala najvišja vrednost katere izmed tako izvedenih dobav 140.440,00 EUR.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da iz predstavljene zahteve razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila nedvoumno izhaja, da so morali ponudniki, da bi bilo njihove ponudbe mogoče označiti za popolne, v svojih ponudbah predložiti reference za najmanj en uspešno zaključen projekt dobave v vrednosti najmanj 50% vrednosti ponudbe za vsak posamezen sklop. Ker je vlagatelj za sklop 8 ponudil ceno 306.000,00 EUR brez DDV, bi moral tako v svoji ponudbi predložiti najmanj eno referenco v vrednosti najmanj 153.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenih dejstev ugotavlja, da vlagatelj s svojo ponudbo ni uspel izkazati izpolnjevanja obravnavanega referenčnega pogoja. Ugotoviti gre namreč, da vrednost nobenega od posameznih poslov, ki so predmet (skupne) reference, predložene v okviru vlagateljeve ponudbe, ne dosega z razpisno dokumentacijo zahtevane vrednosti. Kot pravilno ugotavlja naročnik, pa vlagatelju ni mogoče slediti niti v njegovem stališču, da bi bilo potrebno posamične izvedene dobave šteti za enovito referenco. Iz izkazanega dejstva, da je bil vlagatelj v preteklosti očitno sposoben izvajati vrednostno manjše dobave blaga (ne glede na istovrstnost), namreč, glede na zahteve razpisne dokumentacije postopka (ki jih vlagatelj ni izpodbijal pred potekom roka za oddajo ponudb - 25. člen ZPVPJN), ne izhaja izkaz njegove usposobljenosti za izvedbo vrednostno obsežnejšega predmetnega javnega naročila.

Vlagateljeva ponudba je posledično nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in s tem nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo je bil upravičen in dolžan izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

Upoštevajoč zgoraj ugotovljeno vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa glede preostalih delov zahtevka za revizijo, v katerih ugovarja zoper ponudbo izbranega ponudnika ter ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana in zahteva vpogled vanju (ter v ostalo spisovno dokumentacijo). Prvi odstavek 14. člena ZPVPJN namreč določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN (oz. s to določbo vsebinsko skladne določbe prvega odstavka 9. člena doslej veljavnega Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in sprem.)) je ustaljena praksa Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-148/2009, 018-084/2011, 018-117/2011 itd.), da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne oz. popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Vlagatelj na nekaterih mestih svojega revizijskega zahtevka za revizijo sicer navaja, da je naročnik ponudnike v postopku obravnaval neenakopravno. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral vlagatelj, če se je nameraval sklicevati na neenakopravno obravnavo, v zahtevku za revizijo izkazati, da bi ob enaki obravnavi tudi njegova ponudba morala biti označena kot popolna, česar pa ni storil. Državna revizijska komisija zato vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudb izbranega ponudnika ter ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana, in na zatrjevane kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ni vsebinsko obravnavala.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom z dne 18.7.2011 ni uspel izkazati razlogov za omogočitev zahtevanega vpogleda v ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Sanolabor, d.d., Ljubljana, ter ostalo spisovno dokumentacijo, kot tudi ne razlogov za predlagano razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila (primarni revizijski predlog) oz. za predlagano razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila (podredni revizijski predlog).

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, primarni in podredni revizijski predlog, kot izhajata iz vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 18.7.2011, zavrnila kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je z vlogo z dne 25.8.2011 vložil tudi pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku.

Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

V kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, in vlagatelj zoper naročnikovo odločitev o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka pa je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika.

Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, je potrebno pritožbo kot nedopustno zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 30.8.2011



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije

























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana,
- AMS MEDING, d.o.o., Ljubljanska cesta 6/A, šentjur,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana.