018-264/2011 Občina Domžale

Številka: 018-264/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Kanalizacija v KS Ihan", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GARNOL, d.o.o., Laze 18a, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska 69, Domžale (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23. 8. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja, za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrne.

3. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

4. Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13. 4. 2011, pod št. 4301-8/2011-1, izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Kanalizacija v KS Ihan". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 22. 4. 2011, pod št. objave JN4307/2011.

Naročnik je dne 19. 7. 2011, pod št. 4301-8/2011-16, izdal Obvestilo o oddaji, s katerim je ponudnike obvestil, da je izbran ponudnik LAVACO, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana - šentvid (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z vlogo z dne 31. 7. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj navaja, da odločitev naročnika o oddaji naročila ne vsebuje vseh pravno relevantnih podatkov, saj bi morala vsebovati najmanj še vrednost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj dalje naročniku očita, da ni preveril, ali imata izbrani ponudnik in njegov podizvajalec na dan oddaje ponudbe, dne 1. 6. 2011, poravnane vse obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in plačili davkov. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja le, da sta izbrani ponudnik in podizvajalec podpisala in žigosala izjavo. Naročnik v spisu nima potrdila, da so davki in prispevki na dan oddaje ponudb poravnani, ampak potrdilo, ki potrjuje zapadlost davčnih obveznosti in obveznosti s področja socialnega zavarovanja na dan 4. 7. 2011, kar pa ni v skladu z zahtevami iz razpisa.

Vlagatelj še navaja, da terminski plan izbranega ponudnika ni izdelan v skladu z zahtevo iz razpisa, da bi moral ponudnik pri sestavljanju terminskega plana upoštevati v letu 2011 pričetek del v juliju in zaključek do sredine septembra, skupno 65 delovnih dni, v letu 2012 pa pričetek del v marcu in zaključek del v maju, skupno 75 delovnih dni. Navedeno iz terminskega plana izbranega ponudnika ni razvidno, prav tako ni razviden datum, ki je obvezna sestavina obrazca. Na obrazcu 5.2.15 manjka tudi podatek o predvideno največjem številu delavcev.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 12. 8. 2011 izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja.

Naročnik je dne 16. 8. 2011, pod št. 4301-8/2011, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

V zvezi z revizijskimi očitki o poravnanih prispevkih za socialno varnost in davkov izbranega ponudnika naročnik pojasni, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izjave in s tem izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje in ne dokazuje, da je imel izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe neplačane zapadle obveznosti, pač pa trdi, da naročnik ni pridobil ustreznega potrdila. Naročnik navaja, da je izkoristil možnost iz 77. člena ZJN-2 in še pred sklenitvijo pogodbe preveril verodostojnost podatkov o plačilu zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe in pridobil podatke, ki to potrjujejo.

Glede terminskega plana naročnik poudarja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti iz plana razviden predviden potek del, torej vrsta del, zaporedje in trajanje del in kdaj bo gradnja potekala v letih 2011 in 2012, dinamika pa bo dogovorjena z investitorjem. Iz navedenih zahtev nikjer ne izhaja zahteva po datumu izvajanja del, kar je v fazi pripravljanja ponudb, zaradi nepredvidljivosti tudi nesmiselno, ker je pričetek del v veliki meri odvisen tudi od samega poteka postopka javnega naročanja in končanja le-tega s pravnomočno odločitvijo. Glede manjkajočega podatka o predvideno največjem številu delavcev pa naročnik navaja, da se s priloženim obrazcem terminskega plana pridobivajo podatki o dolžini del ter obsegu gradbišča, z namenom pridobitve podatkov, iz katerih je razvidna potreba po prijavi gradbišča. V primerih, ko je predvideno trajanje del daljše od 30 delovnih dni, kot v konkretnem primeru, in na gradbišču dela hkrati več kot 20 delavcev, ali je predvideni obseg dela 500 človek/dni ali več, mora naročnik ali nadzornik projekta sestaviti prijavo gradbišča, kot je to določeno v Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Naročnik je že iz same dinamike del ugotovil, da je zaradi trajanja del, ki je daljše kot 30 delovnih dni, ta pogoj izpolnjen in podatek o predvideno največjem številu delavcev ni bil potreben.
Naročnik je z vlogo z dne 16. 8. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila ter podal predlog za izdajo sklepa za dovolitev sklenitve pogodbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 8. 2011 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in se opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka oddaje in revizije javnega naročila.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel 12 pravočasnih ponudb. Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila z dne 19. 7. 2011 izhaja, da je naročnik po razvrstitvi ponudb, glede na merilo, ugotovil, da je najugodnejša ponudba nepopolna, zato je pristopil k pregledovanju popolnosti drugouvrščene ponudbe (izbranega ponudnika). Ugotovil je, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje, zato je odločil, da mu odda javno naročilo.

Med strankama je najprej sporno vprašanje, ali je odločitev o oddaji javnega naročila vsebovala vse podatke oziroma vsaj podatek o vrednosti ponudbe izbranega ponudnika skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2).

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim očitkom vlagatelja ugotavlja, da določba 79. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik odločitev o oddaji naročila obrazložiti ter navesti ugotovitve ter razloge zanjo, in ponudnike opozoriti o možnem pravnem varstvu ter navesti, kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanj, in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Čeprav je naročnik v konkretnem primeru odločitev o oddaji naročila sprejel v času, ko je že veljal ZPVPJN, in bi zato moral ponudnike opozoriti na pravno varstvo po tem zakonu in navesti ustrezno višino takse skladno z 71. členom ZPVPJN (v odvisnosti od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika), pa je potrebno ugotoviti, da navedena pomanjkljivost ni vplivala na pravni položaj vlagatelja, oziroma na uveljavljanje njegove pravice do pravnega varstva. Vlagatelj je namreč zahtevek za revizijo vložil v predpisanem roku in z ustrezno višino takse (1 % od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, z DDV), naročnik pa je njegov zahtevek za revizijo tudi obravnaval.

Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Ker vlagatelju zaradi domnevnih kršitev naročnika (pomanjkljivosti v odločitvi o oddaji naročila) ni nastala oziroma mu le-ta, ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelju pravno varstvo bilo ustrezno zagotovljeno, ni mogla nastati, Državna revizijska komisija v tem delu zahtevku na razveljavitev odločitve o oddaji naročila ni ugodila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila, ali je naročnik pri preverjanju izpolnjevanja pogojev izbranega ponudnika po poravnanih davkih in prispevkih kršil določila ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Sporno naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik ugotoviti kot nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 (osnovna sposobnost ponudnika) mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnika, če ima na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov, v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. Kadar ponudnik namerava izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalec (sedmi odstavek 42. člena ZJN-2).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 4 (Pogoji in merila za izbor ponudb), v okviru podtočke 4.1.1 (Osnovna sposobnost) med drugim zahteval, da imata gospodarski subjekt in njegov podizvajalec na dan oddaje ponudbe poravnane vse obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in plačane vse zapadle obveznosti v zvezi s plačilom davkov. Kot dokazilo je naročnik zahteval Izjavo o izpolnjevanju sposobnosti kandidata ali ponudnika, skladno s predlogo.

Med strankama ni spora o tem, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi, oddani dne 1. 6. 2011 (ko se je tudi iztekel tudi rok za oddajo ponudb), predložil zahtevano Izjavo o izpolnjevanju sposobnosti kandidata ali ponudnika (Obrazec 5.2.6). Navedeno izjavo je predložil tudi za podizvajalca. Z navedenim je izbrani ponudnik, po oceni Državne revizijske komisije, izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, čemur vlagatelj tudi ne nasprotuje. Pač pa vlagatelj naročniku očita kršitve ZJN-2, ker navedenega dejstva ni preveril in ni pridobil potrdila od pristojnega organa, da imata izbrani ponudnik in podizvajalec poravnane obveznosti na dan oddaje ponudbe, dne 1. 6. 2011, ampak je pridobil le potrdilo, da so obveznosti poravnane na dan 4. 7. 2011.

Čeprav držijo zatrjevana dejstva vlagatelja, da je naročnik pridobil potrdilo pristojnega davčnega organ, da izbrani ponudnik in njegov podizvajalec na dan 4. 7. 2011 nimata neporavnanih davčnih obveznosti, naročniku zato ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2, oziroma, da je zato ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Izbrani ponudnik je namreč, kot že ugotovljeno, izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik pa, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 77. člena ZJN-2, v primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2, pred sprejetjem odločitve o oddaji javnega naročila (79. člen ZJN-2) oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila, preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se omenjeno določilo ZJN-2 (že upoštevajoč poimenovanje člena, v katerem je vsebovano) nanaša na preveritev ponudbe. Gre torej za fazo postopka oddaje javnega naročila, ki je ločena (in kasnejša) od faze pregledovanja ponudb, katerega zakonsko podlago predstavljajo določila 78. in 80. člena ZJN-2. V fazi preverjanja ponudb po prvem odstavku 77. členu ZJN-2 naročnik torej ne ugotavlja popolnosti oziroma nepopolnosti predloženih ponudb, kot je ta opredeljena v 16. - 21. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, temveč preverja obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. Na podlagi izvedbe takšnega preverjanja pa lahko naročnik odloči, da ne bo oddal javnega naročila ponudniku, katerega ponudbo je sicer označil za popolno, oziroma ne bo sklenil pogodbe s ponudnikom, kateremu je z odločitvijo o oddaji javnega naročila to sicer že oddal. Ob navedenem je potrebno tudi izpostaviti, da je, glede na opisano naravo obravnavanega določila prvega odstavka 77. člena ZJN-2, tako sama izvedba kot čas izvedbe preveritve ponudbe v izključni domeni naročnika. Naročnik torej lahko preveritev ponudbe izvede bodisi pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila bodisi kadarkoli kasneje, to je do podpisa pogodbe o izvedbi javnega naročila. Določilo prvega odstavka 77. člena ZJN-2 posledično ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi lahko ponudnik uveljavljal izločitev konkurenčnega ponudnika, tako pa v konkretnem primeru tudi ne podlage, na kateri bi lahko vlagatelj izpodbijal popolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izvedel preveritev ponudbe izbranega ponudnika v smislu prvega odstavka 77. člena ZJN-2 tako pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila, kot tudi v fazi obravnavanja vlagateljevega zahtevka za revizijo, pri čemer je pridobil podatke, da izbrani ponudnik in njegov podizvajalec nista imela neporavnanih davčnih obveznosti in obveznosti iz naslova prispevkov, na dan 1. 6. 2011 in na dan 4. 7. 2011.

Državna revizijska komisija, ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja, zakonskih določb in določb razpisne dokumentacije ter trditev vlagatelja (ki ni zatrjeval in dokazoval, da imata izbrani ponudnik in podizvajalec neporavnane obveznosti na dan oddaje ponudbe), ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev, oziroma dejstva, da izbrani ponudnik in njegov podizvajalec nista izpolnila zahtev iz razpisne dokumentacije in obveznih določb ZJN-2. Zato je v tem delu revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Državna revizijska komisija v zvezi z zahtevami terminskega plana ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, točki 5 (Navodila za izdelavo ponudbe) navedel, da mora ponudbo sestavljati tudi Terminski plan dela in obračunov. V podtočki 5.1.5 (Terminski plan del in obračunov) je naročnik navedel:

"Iz plana mora biti razviden predviden potek del (vrsta, zaporedje in trajanje del) ter dinamika obračunavanja. Gradnja bo potekala v letih 2011 in 2012. Dinamika bo dogovorjena z investitorjem. Terminski plan del in obračunov se izdela po priloženi predlogi oziroma v obliki (grafični ali tabelarični), prilagojeni naročilu, upoštevajoč zahteve iz prejšnjega odstavka."

Naročnik je v okviru obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenega na portalu javnih naročil dne 20. 5. 2011, pod št. objave JN5324/2011, v zvezi s sestavljanjem terminskega plana navedel še:

"Pri sestavljanju terminskega plana upoštevajte v letu 2011 pričetek del v juliju in zaključek do sredine septembra, skupno 65 delovnih dni. V letu 2012 pa načrtujte pričetek del v marcu in zaključek del v mesecu maju, skupno 75 delovnih dni."

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji predložil Terminski plan del in obračunov na predvidenem Obrazcu 5.2.15, ki ga je izpolnil s podatki v rubriki "aktivnost" z vrsto aktivnosti, v rubriki "začetek in konec aktivnosti", na način, da je vnesel podatke o mesecih izvedbe del, pri čemer je razvidno, da v letu 2011 predvideva aktivnosti v mesecih julij, avgust in september, v letu 2012 pa v mesecih marcu, aprilu in maju.

Iz tako izpolnjenega obrazca izhaja, da je razviden predviden potek del, in sicer vrsta, zaporedje in tudi trajanje del po posameznih mesecih. V okviru terminskega plana izbranega ponudnika pa bo mogoče upoštevati tudi zahtevo naročnika, da se upošteva v letu 2011 pričetek del v juliju in zaključek do sredine septembra, skupno 65 delovnih dni, v letu 2012 pa pričetek del v marcu in zaključek del v mesecu maju, skupno 75 delovnih dni, saj predvidena obdobja terminskega plana izbranega ponudnika pokrivajo zahtevano obdobje naročnika.

Čeprav izbrani ponudnik ni navedel obdobja trajanja del po določenih dnevih, kar sicer naročnik ni izrecno zahteval v navodilih, je pa v obrazcu predvidel, da se vpišejo podatki z "datumi od - do", navedeno po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru ne more predstavljati izločitvenega razloga. Potrebno je namreč pritrditi naročniku, da terminski plan predvideva zgolj predviden potek dela in da bo končna dinamika del dogovorjena z investitorjem (kar je naročnik tudi zapisal v zahtevah) in je odvisna od vrste okoliščin (tudi od postopka javnega naročanja). Za naročnika je v tej fazi bistveno, da se opredeli predvideno trajanje del, kar je mogoče upoštevati tudi, če ponudnik navede obdobje v mesecih. Da gre zgolj za predviden in ne dokončen potek del, pa izhaja tudi iz dejstva, da se dela ne bodo mogla pričeti izvajati v mesecu juliju 2011 (kot je sicer predvidel naročnik), saj do konca navedenega meseca postopek oddaje javnega naročila sploh še ni bil zaključen. Da gre zgolj za predviden in ne dokončen terminski plan, pa izhaja tudi iz okvirnega plana obračunov del, ki so ga morali izpolniti ponudniki v istem Obrazcu 5.2.15, ki je zgolj okvirne in ne dokončne narave. Iz navedenih razlogov naročniku ni mogoče očitati kršitev, ker je priznal ustreznost terminskega plana izbranega ponudnika, ki navaja predvidena obdobja izvajanj del v mesecih.

V zvezi z vpisom podatka o predvideno največjem številu delavcev na gradbišču, katerega izbrani ponudnik v Terminskem planu del in obračunov (Obrazec 5.2.15) ni vpisal, je potrebno prav tako ugotoviti, da naročnik v navodilih ni izrecno zapisal, da morajo ponudniki navesti ta podatek, ampak ga je predvidel zgolj v okviru Obrazca 5.2.15. Vendar pa je, glede na namen potrebnega podatka, mogoče slediti naročniku v tem, da manjkajoči podatek ne predstavlja nepopolnosti, ki bi terjala izločitev ponudbe, ampak gre za pomanjkljivost nebistvene narave.

Formalno nepopolna ponudba je skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Kot navaja naročnik, je podatek o predvideno največjem številu delavcev na gradbišču potreben zaradi prijave gradbišča skladno z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 s sprem., v nadaljevanju: uredba). Navedena uredba v 5. členu določa obveznost, da v primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev ali je predvideni obsega dela 500 človek/dni, mora naročnik ali nadzornik projekta sestaviti prijavo gradbišča, katero mora poslati inšpekciji za delo najkasneje 15 dni pred začetkom del na takem gradbišču. Gre torej za podatek, ki ga naročnik potrebuje zato, da bo ocenil, ali bo prijavil gradbišče pristojnemu organu. Ker je naročnik v konkretnem primeru že iz dinamike del izbranega ponudnika ugotovil, da bo trajanje del daljše od 30 delovnih dni, in zato posledično ocenil, da bo opravil prijavo gradbišča (ne glede na število delavcev), mu ni mogoče očitati kršitve zgolj zato, ker je ponudbo izbranega ponudnika, kljub manjkajočemu podatku o predvideno največjem številu delavcev na gradbišču, ocenil kot popolno, ne da bi predhodno zahteval njeno dopolnitev skladno z 78. členom ZJN-2. Nenazadnje pa gre tudi v tem delu ugotoviti, da je podatek zgolj predvidene (okvirne) narave, iz česar gre sklepati, da se bo lahko še spremenil v fazi sklenitve oziroma izvedbe pogodbe o oddaji naročila. Revizijske očitke vlagatelja je zato tudi v tem delu potrebno kot neutemeljene zavrniti.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila in je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji naročila, je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 8. 2011 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku.

Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

Kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka pa je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika.

Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, je potrebno pritožbo kot nedopustno zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je z vlogo z dne 16. 8. 2011 Državni revizijski komisiji podal predlog za izdajo sklepa za dovolitev sklenitve pogodbe.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila, je ocenila, da je naročniku odpadel pravni interes za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe.

ZPVPJN v prvem odstavku 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim in revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe. Državna revizijska komisija predlogu naročnika ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).

Iz navedene določbe izhaja, da se predlog naročnika za dovolitev sklenitve pogodbe veže na vloženi zahtevek za revizijo, namenjen pa je sklenitvi pogodbe še pred pravnomočno odločitvijo o zahtevku za revizijo. V primeru, ko postane odločitev o zahtevku za revizijo pravnomočna, pa je mogoče šteti, da je naročniku odpadel pravni interes za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe.

Ker je v obravnavanem primeru o zahtevku za revizijo odločala Državna revizijska komisija in ga zavrnila kot neutemeljenega, njena odločitev pa je pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), je potrebno ugotoviti, da naročnik nima več pravnega interesa za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe. Z odločitvijo Državne revizijske komisije se je namreč postopek pravnega varstva, ki se je začel z vložitvijo zahtevka za revizijo vlagatelja, pravnomočno zaključil. Zato je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se zavrže.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 23. 8. 2011

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska 69, Domžale
- GARNOL, d.o.o., Laze 18a, Kranj
- LAVACO, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana - šentvid
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana