018-211/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport

Številka: 018-211/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Projektna pisarna Službe za investicije Mšš" in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika KOMUNAPROJEKT, družba za projektiranje, urbanizem, inženiring in posredovanje, d.d., Partizanska cesta 3-5, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 16.08.2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se delno ugodi in se razveljavijo naslednje določbe objave javnega naročila in razpisne dokumentacije:

- 2., 3., 4. in 5. podtočka 9. točke poglavja III.2.3 obvestila o naročilu oz. 2., 3., 4. in 5. podtočka 9. točke poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, ki določajo, da mora imeti vodja projekta:

2. najmanj magisterij ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri,
3. mora imeti certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za vodenje projektov,
4. izkušnje pri vodenju projektov v zadnjih 5. letih, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje z vsaj 5-imi uspešno izvedenimi projekti v skupni vrednosti vsaj 1.000.000,00 EUR z vključenim DDV, od katerih vsaj 1 presega vrednost 500.000,00 EUR, z vključenim DDV,
5. mora imeti vsaj 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let pri ponudniku.

- 2., 3., 4. in 5. podtočka 10. točke poglavja III.2.3 obvestila o naročilu oz. 2., 3., 4. in 5. podtočka 10. točke poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, ki določajo, da mora imeti strokovnjak s področja prostorskega načrtovanja:

2. najmanj magisterij prostorske ali gradbene stroke,
3. izkušnje pri izvedbi projektov v zadnjih 5. letih s področja prostorskega načrtovanja, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje:
- z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom s področja urejanja prostora in nepremičnin v višini vsaj 100.000 EUR z vključenim DDV,
- z vsaj 3 uspešno zaključenimi projekti za vodenje izdelave strokovnih podlag za prostorske akte, od katerih vsaj eden obravnava problematiko družbenih dejavnosti
- z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom s področja vodenja priprave in sprejema prostorskih aktov po ZPNačrt,
4. udeležba na vsaj 2 izobraževanjih s področja urejanja prostora v zadnjih 3 letih,
5. mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri ponudniku.

- 2., 3., 4. in 6. podtočka 11. točke poglavja III.2.3 obvestila o naročilu oz. 2., 3., 4. in 6. podtočka 11. točke poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, ki določajo, da mora imeti nepremičninski strokovnjak:

2. najmanj magisterij prostorske ali geodetske stroke,
3. izkušnje pri izvedbi projektov v zadnjih 5. letih s področja nepremičninskih evidenc, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje:
- z vsaj 3 uspešno zaključenimi projekti s področja urejanja nepremičnin državnih upravljavcev v skupni vrednosti vsaj 100.000 EUR z vključenim DDV
- z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom s področja vpisa začasnih in dokončnih upravljavcev na nepremičninah v evidencah GURS v skupni vrednosti vsaj 100.000 EUR z vključenim DDV
- z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom s področja priprave posamičnih programov ravnanja s stvarnim premoženjem države v skladu z ZSPDPO in Uredbe
4. udeležba na vsaj 2 izobraževanjih s področja stvarnopravnih razmerij in premoženja države in lokalnih skupnosti v zadnjih 3 letih,
6. mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri ponudniku.

- 2., 3., 4. in 5. podtočka 12. točke poglavja III.2.3 obvestila o naročilu oz. 2., 3., 4. in 5. podtočka 12. točke poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, ki določajo, da mora imeti strokovnjak za projektno vodenje in vodenje kakovosti:

2. najmanj univerzitetna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri ali dokončan podiplomski program iste smeri (magisterij ali doktorat),
3. izkušnje v zadnjih 5. letih pri načrtovanju in vodenju projektov ali vzpostavljanju in izvajanju nalog projektne pisarne, kar dokazuje z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom načrtovanja in vodenja projekta ali vzpostavljanja in izvajanja nalog projektne pisarne, ki je bil delno ali v celoti financiran z javnimi sredstvi, v višini vsaj 250.000 EUR z vključenim DDV,
4. uspešno opravljen tečaj za vodilne presojevalce sistema vodenja kakovosti ISO 9001,
5. mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri ponudniku.

- 3. podtočka 13. točke poglavja III.2.3 obvestila o naročilu oz. 3. podtočka 13. točke poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, ki določa, da mora imeti strokovnjak za vodenje investicij:

3. izkušnje v zadnjih 5. letih s področja vodenja investicij v javni upravi, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje z vsaj 3 uspešno zaključenimi projekti s področja priprave specifikacij in podlag za javna naročila na področju investicij.

- 3. in 4. podtočka 15. točke poglavja III.2.3 obvestila o naročilu oz. 3. in 4. podtočka 15. točke poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, ki določata, da mora imeti IT strokovnjak za nepremičninske evidence in GIS:

3. izkušnje v zadnjih 5. letih s področja razvoja informacijskih sistemov za vodenje in vzdrževanje nepremičnin in prostorskih podatkov državne uprave, kar dokazuje kumulativno z vsaj 3 uspešno zaključenimi projekti, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, in od katerih je vsaj 1 večji od 100.000,00 EUR z vključenim DDV,
4. izkušnje v zadnjih 5. letih s področja razvoja WEB GIS sistemov, kar dokazuje z vsaj 3-imi uspešno izvedenimi projekti, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, in od katerih je vsaj 1 večji od 100.000,00 EUR z vključenim DDV; GIS sistemi morajo biti razviti skladno s specifikacijami in smernicami, ki jih predpisuje OGC (Open Geospatial Consortium).

- 3. podtočka 16. točke poglavja III.2.3 obvestila o naročilu oz. 3. podtočka 16. točke poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, ki določa, da mora imeti IT strokovnjak za razvoj IS:

3. izkušnje v zadnjih 5. letih s področja razvoja in / ali uvedbe informacijskih sistemov za projektno vodenje v organizacijo, kar dokazuje z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom razvoja in / ali uvedbe informacijskega sistema za projektno vodenje v organizacijo, ki je bil delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.220,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 1. 3. 2011 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je naročnik dne 15. 3. 2011 objavil na portalu javnih naročil pod številko, JN2532/2011.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 4. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da mu razpisna dokumentacija onemogoča oddajo ponudbe, saj je v določenih delih neupravičeno diskriminatorna. Vlagatelj zavrača pojasnilo naročnika, da lahko ponudniki pogoje izpolnijo v konzorciju, ker naročnik ni upravičen zahtevati, da se ponudniki med seboj povezujejo, za presojo dopustnosti pogoja pa tudi ni odločilno, koliko subjektov ga izpolnjuje, temveč ali je povezan in sorazmeren s predmetom javnega naročila. Razlikovanje ponudnikov na podlagi kriterijev, ki niso objektivno opravičljivi, ni dopustno, navaja vlagatelj, in dodaja, da ni podlage, da naročnik oddaja storitev zasebnemu subjektu, čeprav ima sam na voljo ustrezen kader, ki je že doslej izvajal razpisane storitve. Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita naslednje kršitve:
1. V 6. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu naročnik ni zapisal, kaj bo štel za drug enakovreden standard, zato je razpisna dokumentacija nejasna. Poleg tega naročnikova zahteva, da ponudnik enega strokovnjaka ne more prijaviti na mesta več ključnih oseb, ni sorazmerna in povezana s predmetnim razpisom, saj je običajno, da lahko ponudnik z enim ključnim kadrom izvaja več del, če se dela prepletajo in organizacija ponudnika to dopušča.
2. Naročnik je v 9. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu navedel pogoje za vodjo projekta:
- Pogoj "najmanj magisterij ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri" ni v povezavi s predmetnim razpisom, saj znanstveni naslov ne prispeva k kvalitetnejši izvedbi naročila. Poleg tega naročnik navaja le tri smeri, ne dopušča pa drugih. Pravnik je npr. povsem izenačen z organizacijskimi vedami.
- Tudi pogoj, da "mora imeti certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za vodenje projektov", je neupravičeno diskriminatoren. Certifikat sicer dokazuje usposobljenost za vodenje projekta, vendar ne more biti izključen pogoj. Enako usposobljen je tudi nekdo, ki je do sedaj vodil projekte in bil vpisan v IZS ter ima druga ustrezna znanja.
- Prav tako je diskriminatoren pogoj "izkušnje pri vodenju projektov v zadnjih 5. letih, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje z vsaj 5-imi uspešno izvedenimi projekti v skupni vrednosti vsaj 1.000.000,00 EUR z vključenim DDV, od katerih vsaj 1 presega vrednost 500.000,00 EUR, z vključenim DDV". Izkazovanje referenc je enako v zasebnem in javnem sektorju. Poleg tega ni določeno, kolikšen del financiranja mora biti pokrit iz javnih sredstev. Tudi število zahtevanih referenc je preveliko, osnovna referenca pa je nesorazmerna.
- Neupravičeno diskriminatoren je tudi pogoj, da "mora imeti vsaj 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let pri ponudniku". Pogoj, da mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj pri ponudniku, ni v ničemer povezan s predmetnim razpisom in ne izkazuje usposobljenosti za izvedbo del.
3. Tudi pri nadaljnjih strokovnih zahtevah se pojavljajo enaki diskriminatorni pogoji. Tako so v 10. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu, kjer so navedeni pogoji za strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja, za vlagatelja, iz enakih razlogov kot prej, sporni naslednji pogoji: najmanj magisterij prostorske ali gradbene stroke, izkušnje pri izvedbi projektov v zadnjih 5. letih s področja prostorskega načrtovanja, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri ponudniku. Poleg tega so diskriminatorni tudi naslednji pogoji:
- "vsaj 1 uspešno zaključen projekt s področja urejanja prostora in nepremičnin v višini vsaj 100.000 EUR z vključenim DDV": pogoj po mnenju vlagatelja ni sorazmeren. Ni jasno, zakaj prav referenca v višini 100.000,00 EUR, naročnik pa tega ni pojasnil.
- "vsaj 3 uspešno zaključeni projekti za vodenje izdelave strokovnih podlag za prostorske akte, od katerih vsaj eden obravnava problematiko družbenih dejavnosti": pogoj bi se lahko izkazal že z eno referenco, naročnik pa ni pojasnil, zakaj zahteva večje število referenc. Poleg tega je pogoj nejasen.
- "vsaj 1 uspešno zaključen projekt s področja vodenja priprave in sprejema prostorskih aktov po ZPNačrt": po mnenju vlagatelja nekdo, ki je delal po stari zakonodaji in nadaljeval po novi, ne more biti zgolj zato izločen iz postopka. Pogoj je tudi nejasen, saj je vodenje priprave in sprejema načrtov zelo širok pojem.
- "udeležba na vsaj 2 izobraževanjih s področja urejanja prostora v zadnjih 3 letih": ni jasno, ali zadostujejo interna izobraževanja, zahteva pa je tudi nesorazmerna, saj strokovno usposobljen kader ne bo mogel sodelovati zgolj zaradi neudeležbe na izobraževanjih, ne glede na siceršnje znanje in usposobljenost.
4. V 11. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu so določeni pogoji za nepremičninskega strokovnjaka. Po mnenju vlagatelja so iz enakih razlogov sporni naslednji pogoji:
- "najmanj magisterij prostorske ali geodetske stroke": pogoj je nesorazmeren.
- "izkušnje pri izvedbi projektov v zadnjih 5. letih s področja nepremičninskih evidenc, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi": zadostoval bi že en projekt, zahteva, ki se nanaša le na državne upravljavce, ni povezana s predmetom naročila, vrednost referenčnega razpisa ni primeren izkaz usposobljenosti.
- "udeležba na vsaj 2 izobraževanjih s področja stvarnopravnih razmerij in premoženja države in lokalnih skupnosti v zadnjih 3 letih": strokovno usposobljen kader ne bo mogel sodelovati zgolj zaradi neudeležbe na izobraževanjih, ne glede na siceršnje znanje in usposobljenost.
- "veljavna geodetska izkaznica": dovolj bi bilo, da ima to izkaznico le en kader, ni jasno, zakaj jo mora imeti prav nepremičninski strokovnjak.
- "vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri ponudniku": leta zaposlitve pri ponudniku ne vplivajo na strokovnost kadra.
5. V 12. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu so določeni pogoji za strokovnjaka za projektno vodenje in vodenje kakovosti. Vlagatelj v tem delu navaja enake očitke v zvezi s posameznimi zahtevami kot zgoraj. V zvezi z zahtevo po uspešno opravljenem tečaju za vodilne presojevalce sistema vodenja kakovosti ISO 9001 vlagatelj navaja, da je pogoj diskriminatoren, ker izključuje druga enakovredna dokazila, sporno pa je tudi, da je certifikat vezan na točno določeno osebo.
6. V 13. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu so določeni pogoji za strokovnjaka za vodenje investicij. Vlagatelj v tem delu navaja enake očitke v zvezi s posameznimi zahtevami kot zgoraj. Strokovnjak za vodenje investicij po mnenju vlagatelja tudi ne potrebuje vpisa v IZS.
7. Vlagatelj navaja, da je naročnik v 14. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu določil pogoje za strokovnjaka za IKT opremo.
8. V 15. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu so določeni pogoji za IT strokovnjaka za nepremičninske evidence in GIS. Vlagatelj v tem delu navaja enake očitke v zvezi s posameznimi zahtevami kot zgoraj. Zahtevo, da ima izkušnje v zadnjih 5. letih s področja razvoja WEB GIS sistemov, izpolnjujejo le tisti, ki so delali na DARS-ovih programih. Ta zahteva je prirejena za določene ponudnike. Tri reference so preveč, ena zadostuje.
9. V 16. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu so določeni pogoji za IT strokovnjaka za razvoj IS. Vlagatelj v tem delu navaja enake očitke v zvezi s posameznimi zahtevami kot zgoraj. Zahteva glede izobrazbe tehnične smeri je diskriminatorna, saj so tudi druge smeri (pravna, ekonomska, organizacijska) primerne. Naročnik bi moral upoštevati tudi reference zasebnega sektorja.
10. Pogoj iz 17. točke poglavja III.2.3 obvestila o naročilu, da mora imeti ponudnik v zadnjih 5. letih uspešno zaključene vsaj 3 projekte s področja načrtovanja in vodenja projektov ali vzpostavljanja in izvajanja nalog projektne pisarne, je diskriminatoren, saj sta dva vezana na visoke vrednosti, ki so lahko izvedene le v DARS-ovih programih.
11. Tudi nekatere referenčne zahteve, določene v točkah 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 in 30, so po mnenju vlagatelja diskriminatorne, saj je zahtevano previsoko število referenc, poleg tega pa so tudi nejasne in nepovezane s predmetom naročila.

Vlagatelj opozarja, da morajo biti pogoji vezani na predmet naročila in ne na konkretnega ponudnika. Naročnik je sicer avtonomen pri določanju pogojev, vendar ti ne smejo biti postavljeni prezahtevno, izključujoče in omejevalno glede na konkurenco. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotne razpisne dokumentacije ter postopka oddaje javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 11. 5. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper naročnikov sklep je vlagatelj dne 20. 5. 2011 vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-146/2011 z dne 3. 6. 2011 ugodila in razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 23. 6. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da vlagatelj v delu, kjer zatrjuje, da bi moral naročnik razpisane storitve izvajati sam, nima interesa, saj ni jasno, v čem bi mu lahko nastala škoda, če naročnik predmetnih storitev ne bi oddajal zasebnemu subjektu. Pogoji, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, so po mnenju naročnika sorazmerni in skladni s temeljnimi načeli javnega naročanja. Na posamezne revizijske očitke naročnik odgovarja z naslednjimi argumenti:
1. Naročnik je v 6. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu določil, da bo zahteval drug enakovreden standard, ker je bil njegov namen zadostiti zakonskim zahtevam, dokazno breme enakovrednosti pa je na ponudniku, ki predloži drugo dokazilo.
2. Zahteva, da se enega strokovnjaka ne more prijaviti na več različnih mest, je povezana z obsežnostjo razpisa. Lahko bi prišlo do situacije, ko bi ena oseba morala izvesti več zahtevnih del v kratkem časovnem obdobju, česar ne bi zmogla, posledica pa bi bila zamuda in izguba kvalitete. Različna dela se bodo izvajala hkrati, kar pomeni, da jih ena oseba ne bo mogla izvajati sama.
3. Zahteve za vodjo projekta so po mnenju naročnika sorazmerne. Zahtevnost projekta zahteva specialistična znanja, nabor možnih izobrazb pa je dovolj velik. Vlagatelj tudi ne zatrjuje, da tega pogoja ne more izpolniti. V zvezi s certifikatom o nacionalni poklicni kvalifikaciji za vodenje projektov naročnik navaja, da je točno specificiral pogoje glede izobrazbe, saj vsako izobraževanje ne prinese ustreznega učinka, kar ugotavlja tudi vlagatelj. Glede internih izobraževanj bi lahko vlagatelj postavil vprašanje, če je menil, da je nejasno, sicer pa je treba nejasnosti razlagati v korist ponudnikov, zato bi tudi interno izobraževanje bilo sprejemljivo, če je kader pri tem pridobil ustrezen certifikat. Zahteva, da ima vodja projekta izkušnje pri vodenju projektov v zadnjih 5. letih, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, ni nepovezana in diskriminatorna, saj je metodologija izvajanja projektov z javnimi sredstvi bistveno drugačna od projektov v gospodarstvu. Zahteva, da ima oseba vsaj 5 let izkušenj pri ponudniku, je postavljena zaradi poznavanja ekipe ponudnika in umeščenosti v organizacijo z vidika timskega dela, vlagatelj pa tudi ne zatrjuje, da te zahteve ne izpolnjuje.
4. V zvezi z zahtevami za strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja se naročnik sklicuje na prejšnje navedbe in dodaja, da so reference sorazmerne in istovrstne, saj bodo navedene naloge predmet pogodbe. Naročnik je želel zagotoviti sodelovanje ponudnikov, ki imajo praktične izkušnje z izvedbo projektov po novi zakonodaji, referenca pa je tudi skladna s storitvami, ki bodo predmet pogodbe. Pri zahtevi za udeležbo na seminarjih naročnik namenoma ni določil vrste izobraževanja, da ne bi prišlo do diskriminacije.
5. Glede zahtev za nepremičninskega strokovnjaka naročnik dodaja, da je razlog za geodetsko izkaznico to, da mora to znanje imeti točno določena oseba, da se zaradi obsežnosti projekta zagotovi sposoben in ustrezen kader. Po mnenju naročnika je nujno, da se ponudniki izkažejo z vsaj tremi uspešnimi referencami, kar dokazuje njihovo izkušenost. Reference so povezane s predmetom naročila, njihova vrednost pa je sorazmerna z vrednostjo naročila. Naročnik navaja, da z zahtevo po izkušnjah kadra pri ponudniku zagotavlja sodelovanje kadrov, ki so temeljito seznanjeni s postopki dela pri ponudniku. Glede izobrazbe naročnik navaja, da je določil dovolj širok nabor možnih izobrazb.
6. Tudi pri zahtevah za ostale ključne kadre naročnik meni, da so sorazmerne, povezane s predmetom naročila in nediskriminatorne. Naročnik je dopustil daljše obdobje za izkazovanje referenc in je prepričan, da tri reference izkazujejo izkušenost ponudnika. Za določene strokovnjake je nujna izobrazba tehnične smeri, metodologija vodenja javnih projektov pa je drugačna od metodologije v gospodarstvu. Vse ostale navedbe naročnik zavrača z enakimi argumenti kot zgoraj. Zakon nikjer ne določa števila referenc, ki jih sme zahtevati naročnik, pri čemer je predložitev petih uspešnih referenc nujna za izkazovanje izkušenosti. Naročnik poudarja, da je eden izmed ciljev projekta informacijsko podpreti sistem za vodenje projektov in vzpostaviti ažurno bazo podatkov o nepremičninah, s pomočjo katere bo mogoče vzdrževati in urejati nepremičninske evidence na državnem nivoju. Cilj projekta je tudi priprava na morebitne investicije in usposabljanje za bolj učinkovito planiranje, za kar je treba opraviti popis objektov.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 4. 7. 2011), je naročnik z dopisom z dne 11. 7. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo delno utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik posamezne pogoje za ugotavljanje kadrovske in tehnične sposobnosti določil v skladu s pravili javnega naročanja. Izhodišče za določanje tehnične oz. kadrovske sposobnosti predstavlja 45. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki v drugem odstavku določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične oz. kadrovske sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga (med drugim) na naslednje načine:

- s predložitvijo seznama najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2),
- z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka b) drugega odstavka 45. člena ZJN-2),
- z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje (točka e) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

ZJN-2 v tem členu določa le posamezna možna dokazila za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, medtem ko mora vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti določiti naročnik, upoštevaje pri tem kompleksnost predmeta javnega naročila in njegove značilnosti. Naročnik pri tem ni povsem avtonomen, saj ga omejujejo pravila javnega naročanja, primarno izražena skozi temeljna načela. Naročnik v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-2 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. Prvi in drugi odstavek 9. člena ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) določata, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. V skladu z 10. členom ZJN-2 (načelo sorazmernosti) mora naročnik javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Iz citiranih določil izhaja, da morajo biti pogoji tehnične in kadrovske usposobljenosti oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročila. Zagotavljanje enakopravne obravnave ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih pogojev ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar pa sta takšno omejevanje potencialnih ponudnikov in njihova diferenciacija dopustna le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki so objektivno opravičljive. Predpisi s področja oddaje javnih naročil od naročnikov ne zahtevajo, da ponudnike v postopkih oddaje javnih naročil obravnavajo enako, saj si ti tudi dejansko (v izhodiščih) niso enaki; naročniki so dolžni zagotoviti enakopravnost njihovega obravnavanja predvsem v smislu zagotovitve nediskriminatornosti le-tega. Z drugimi besedami: naročnik lahko svoje zahteve oblikuje na način, da ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, postavi v boljši položaj, oz. da ponudnike, ki niso zmožni ponuditi predmeta z določenimi lastnostmi in ustrezno stopnjo kvalitete, izloči iz postopka oddaje javnega naročila. Kot je bilo že zapisano pa mora imeti naročnik za tovrstno omejevanje konkurence objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila. Pogoji morajo biti zato oblikovani na način, ki omogoča dejansko diferenciacijo ponudnikov glede na stopnjo njihove usposobljenosti, na pa na način, ki določenim ponudnikom zaradi nerazumnih ali nesmiselnih zahtev preprečuje sodelovanje v postopku, ne da bi bila pri tem izkazana njihova manjša usposobljenost ali neusposobljenost za izvedbo naročila.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da v ZJN-2 ni pravne podlage za to, da naročnik predmetno naročilo oddaja zasebnemu subjektu, saj ima na voljo ustrezen kader, s katerim bi moral razpisane storitve izvajati sam, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, na kakšen način bi mu lahko zaradi te domnevne kršitve nastala škoda, zaradi česar teh navedb ni vsebinsko obravnavala. Ob tem pripominja, da je v skladu z ZJN-2 javno naročilo storitev naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), posamezne storitve, ki jih naročnik oddaja na podlagi pravil javnega naročanja, pa so naštete v Seznamu storitev A ter Seznamu storitev B (20. člen ZJN-2). Katere storitve iz Seznama storitev A ter Seznama storitev B bo naročnik oddal zasebnim subjektom, katere pa bo izvajal sam, ni odvisno od pravil javnega naročanja.

V zvezi z revizijskimi navedbami o nejasnosti pogoja, določenega v 6. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in 6. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tem delu zahteval:

"Ponudnik, v skupni ponudbi pa poslovodeči partner ali glavni izvajalec mora imeti pridobljen standard ISO 9001:2008 ali drug enakovreden standard."

Čeprav vlagatelj navaja, da naročnik ni definiral, kaj bo štel za drug enakovreden certifikat, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v tem delu ni kršil 46. člena ZJN-2. Ta določa, da se mora naročnik v primeru, če zahteva predložitev spričeval neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za zagotovitev kakovosti, sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Ob tem ZJN-2 izrecno zahteva, da mora naročnik sprejeti tudi enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah, od gospodarskih subjektov pa mora sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti. Naročnik je v 6. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in 6. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije določil, kateri standard zahteva, prav tako pa je tudi dopustil, da ponudniki predložijo druge enakovredne standarde, s čimer je sledil zakonski določbi. Kateri standardi so enakovredni, bo treba presojati v vsakem primeru posebej, pri čemer bo izhodišče predstavljal zahtevan standard ISO 9001:2008, ki ima jasne lastnosti. V primeru odklonitve posameznega standarda bo naročnik tisti, ki bo moral obrazložiti, zakaj tak standard ne izpolnjuje kriterija enakovrednosti.

Po mnenju vlagatelja je tudi naročnikova zahteva iz poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, da lahko ponudnik za vsako ključno osebo prijavi le enega strokovnjaka oz. da referenc ključne osebe ni moč sestaviti iz več strokovnjakov, nesorazmerna in nepovezana s predmetom naročila. Vlagatelj v tem delu navaja le, da se izvedba del prepleta in da izvajanje razpisanih storitev pomeni timsko delo več oseb. Z vlagateljem se je mogoče strinjati, da gre za projekt, v katerem sodeluje več oseb, vendar to ne pomeni, da naročnik ne bi bil upravičen zahtevati točno določenih strokovnjakov s točno določenimi kvalifikacijami, ki bodo prevzeli posamezna ključna mesta. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da gre za izvajanje kompleksnih storitev, pri katerih bo treba izvesti več zahtevnih del v kratkem časovnem obdobju, kar bi lahko pripeljalo do preobremenjenosti posameznih strokovnjakov, izgube kvalitete in zamud. Ob tem gre opozoriti, da lahko ponudnik, ki sam ne razpolaga s toliko strokovnjaki, ta pogoj izpolni tudi s partnerji v skupni ponudbi ali podizvajalci, kot je to izrecno dopuščeno v razpisni dokumentaciji. Te določbe ni mogoče razumeti na način, da ponudnike v nasprotju s tretjim odstavkom 4. člena ZJN-2 sili v formalno-pravno povezovanje, saj jih ne zavezuje, da za namen predmetnega naročila ustanavljajo posebne pravne osebe, pač pa jim zgolj omogoča, da predložijo ponudbo kot skupina gospodarskih subjektov, ki združuje kapacitete z namenom izkazovanja sposobnosti za izvedbo javnega naročila.

V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na pogoje za vodjo projekta, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 9. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in 9. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije določil, da mora vodja projekta izpolnjevati naslednje pogoje:

"1. da je sposoben komunikacije z naročnikom v slovenskem jeziku.
2. najmanj magisterij ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri.
3. mora imeti certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za vodenje projektov.
4. izkušnje pri vodenju projektov v zadnjih 5. letih, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje z vsaj 5-imi uspešno izvedenimi projekti v skupni vrednosti vsaj 1.000.000,00 EUR z vključenim DDV, od katerih vsaj 1 presega vrednost 500.000,00 EUR, z vključenim DDV.
5. mora imeti vsaj 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let pri ponudniku."

Glede določbe, da mora imeti vodja projekta najmanj magisterij ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni v ničemer pojasnil, zakaj za izvedbo predmetnih storitev zahteva znanstvene nazive. Mogoče se je sicer strinjati z naročnikom, da zahtevnost projekta zahteva specialistična znanja in izkušnje, vendar pa naročnik ne razpisuje znanstveno-raziskovalnega projekta oz. storitev, temveč storitve, ki so povsem operativnega značaja. Kot je razvidno iz Specifikacij naročila, storitve obsegajo vzpostavitev projektnega vodenja v SI Mšš, vzpostavitev informacijske rešitve za podporo delovanju PP-SI-Mšš, uvedbo projektnega vodenja v SI-Mšš in uvedbo informacijskih rešitev za podporo delovanju PP-SI-Mšš, izvajanje strokovne podpore v PP-SI-Mšš ter vzdrževanje in svetovanje na področju projektnega vodenja in informacijske rešitve ter podpora uporabnikom PP-SI-Mšš. V postavkah posameznih aktivnosti so navedene posamezne povsem operativne storitve, naročnik pa v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, ni v ničemer pojasnil, zakaj zahteva znanstvene nazive. Vlagatelj utemeljeno navaja, da znanstveni nazivi izkazujejo teoretično oz. akademsko znanje, ne pa tudi praktičnih oz. operativnih izkušenj. Poleg tega je mogoče slediti vlagatelju tudi v delu, kjer navaja, da je nabor možnih izobrazb neutemeljeno omejen, saj ni najti razlogov, da npr. izobrazba pravne smeri ni izenačena z izobrazbo organizacijske smeri.

V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za vodenje projektov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izkazal, zakaj zahteva prav ta certifikat. Mogoče se je sicer strinjati z naročnikom, ki navaja, da izobraževanje vpliva na znanje kadra, vendar pa naročnik ni navedel nobenih opravičljivih razlogov, zakaj zahteva točno določen certifikat, ki sicer izkazuje znanje s področja vodenja projektov, ne dopušča pa drugih enakovrednih spričeval ali kvalifikacij, ki bi izkazovali istovrstno znanje. Naročnik ni v ničemer utemeljil, da bi izključno certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji izkazoval usposobljenost, ki jo zahteva od vodje projekta, in da z drugimi oblikami izobraževanja take ravni izobrazbe ni mogoče doseči. Ob tem je treba opozoriti, da ZJN-2 na več mestih (npr. v 37. in 46. členu) dopušča, da naročnik v zvezi s posameznimi elementi naročila zahteva določene certifikate ali spričevala, vendar ga hkrati zavezuje, da mora sprejeti tudi druga dokazila, ki izkazujejo enakovredno usposobljenost oz. kvaliteto.

Za vlagatelja je sporen tudi pogoj, da mora imeti vodja projekta izkušnje pri vodenju projektov v zadnjih 5. letih, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje z vsaj 5-imi uspešno izvedenimi projekti v skupni vrednosti vsaj 1.000.000,00 EUR z vključenim DDV, od katerih vsaj 1 presega vrednost 500.000,00 EUR, z vključenim DDV. Citirani pogoj je treba obravnavati z različnih vidikov. Glede vprašanja, ali ima naročnik utemeljene in opravičljive razloge, da zahteva izkušnje s projektov, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je sicer mogoče strinjati z naročnikom, ki navaja, da se metodologija izvajanja projektov z javnimi sredstvi razlikuje od projektov v gospodarstvu. Vendar pa naročnik ob tem ni izkazal, da je ta razlika tako pomembna, da projektov, ki so v celoti financirani iz zasebnih sredstev, ni mogoče upoštevati. Z drugimi besedami: naročnik ni pojasnil, zakaj bi bil kandidat za vodjo projekta, ki je vodil projekte, financirane z zasebnimi sredstvi, manj usposobljen od tistih, ki so vodili projekte, vodene z javnimi sredstvi. Poleg tega je mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da naročnik dopušča tudi izkazovanje projektov, ki so delno financirani z javnimi sredstvi, ne da bi ob tem določil, kolikšen delež mora imeti javno financiranje. To pomeni, da so za naročnika očitno sprejemljivi tudi projekti, ki so le v manjšem delu financirani iz javnih sredstev, zaradi česar ni mogoče slediti njegovim pojasnilom, da zahteva javno financiranje zaradi drugačne metodologije izvajanja projektov z javnimi sredstvi. Naročnik tudi ni z ničemer pojasnil, zakaj zahteva pet izvedenih referenčnih projektov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da izkazovanje izkušenj pri vodenju istovrstnih projektov nedvomno kaže na usposobljenost kandidata za vodjo projekta, vendar pa ni mogoče najti opravičljivih razlogov za ugotovitev, da nekdo, ki je že uspešno izvedel vodenje vsaj enega projekta, ni usposobljen za vodenje predmetnega projekta oz. da je lahko za vodenje predmetnega projekta usposobljen le nekdo, ki je izvedel že vsaj pet projektov. Naročnik se prav tako ni opredelil do vlagateljevih navedb, da je vrednostni prag referenčnih projektov postavil previsoko. Iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik vrednost predmetnega naročila ocenil na 407.000,00 EUR, zato ni najti utemeljenih razlogov, da naročnik zahteva referenčni projekt v večji vrednosti. Takšen pogoj zato ni v skladu z načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2).

Vlagatelj kot spornega izpostavlja tudi pogoj, da mora imeti vodja projekta vsaj 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let pri ponudniku. Naročnik zahtevo, da mora imeti vodja projekta vsaj pet let izkušenj pri ponudniku, utemeljuje z navedbo, da zahteva poznavanje ekipe ponudnika in umeščenost v organizacijo z vidika projektnega timskega dela ponudnika. Naročnikovim pojasnilom ni mogoče slediti. Ni namreč mogoče najti utemeljenih razlogov, da je za spoznavanje ekipe ponudnika in umeščanje v njegovo organizacijo potrebnih kar pet let dela pri posameznem ponudniku oz. da kandidat za vodjo projekta, ki nima petih let izkušenj pri ponudniku, temveč pri drugem subjektu, ob izpolnjevanju ostalih strokovnih zahtev ni ustrezno usposobljen za vodenje projekta. Naročnikova zahteva je poleg tega tudi v nasprotju z določbo tretjega odstavka 45. člena ZJN-2, ki določa, da se lahko gospodarski subjekt, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Na podlagi navedenega določila lahko ponudnik praviloma (kadar je to primerno) nastopa tudi s kadri, ki niso zaposleni pri njem, če dokaže, da bodo ti dejansko izvajali razpisane storitve.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja enake očitke tudi v zvezi s pogoji, ki jih je naročnik določil za druge ključne strokovnjake. V 10. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in 10. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije je naročnik določil, da mora strokovnjak s področja prostorskega načrtovanja izpolnjevati naslednje pogoje:

"1. da je sposoben komunikacije z naročnikom v slovenskem jeziku.
2. najmanj magisterij prostorske ali gradbene stroke.
3. izkušnje pri izvedbi projektov v zadnjih 5. letih s področja prostorskega načrtovanja, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje:
- z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom s področja urejanja prostora in nepremičnin v višini vsaj 100.000 EUR z vključenim DDV,
- z vsaj 3 uspešno zaključenimi projekti za vodenje izdelave strokovnih podlag za prostorske akte, od katerih vsaj eden obravnava problematiko družbenih dejavnosti
- z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom s področja vodenja priprave in sprejema prostorskih aktov po ZPNačrt
4. udeležba na vsaj 2 izobraževanjih s področja urejanja prostora v zadnjih 3 letih
5. mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri ponudniku."

Glede določbe, da mora imeti strokovnjak s področja prostorskega načrtovanja najmanj magisterij prostorske ali gradbene stroke, Državna revizijska komisija podobno kot že navedeno ugotavlja, da naročnik ni v ničemer pojasnil, zakaj za izvedbo predmetnih storitev, ki niso znanstveno-raziskovalne narave, zahteva znanstvene nazive, saj ti izkazujejo teoretično oz. akademsko znanje, ne pa tudi praktičnih oz. operativnih izkušenj, ki so potrebne za izvajanje predmetnih storitev.

Tudi v zvezi s pogojem, da mora imeti strokovnjak s področja prostorskega načrtovanja izkušnje pri izvedbi projektov, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, je Državna revizijska komisija že zavzela stališče, da naročnik ni pojasnil, zakaj bi bil kandidat za vodjo projekta, ki je vodil projekte, financirane z zasebnimi sredstvi, manj usposobljen od tistih, ki so vodili projekte, vodene z javnimi sredstvi. Razlika med metodologijo izvajanja projektov z javnimi sredstvi se sicer razlikuje od projektov v gospodarstvu, vendar pa naročnik ob tem dopušča tudi izkazovanje projektov, ki so le v manjšem delu financirani z javnimi sredstvi, kar pomeni, da so zanj kljub drugačni metodologiji očitno sprejemljivi tudi projekti, ki so v pretežnem delu financirani z zasebnimi sredstvi. Naročnik tudi ni v ničemer pojasnil, zakaj zahteva tolikšno število referenc s področja problematike družbenih dejavnosti. Mogoče je sicer sprejeti njegovo razlago, da so zahtevane referenčne storitve enake tistim, ki bodo tudi predmet pogodbe, enako kot zgoraj pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevano število referenc ni sorazmerno s predmetom javnega naročila, saj tudi oseba, ki je uspešno izvedla vsaj en primerljivi projekt, ob izpolnjevanju ostalih strokovnih zahtev izkazuje usposobljenost za izvedbo naročila.

Glede zahteve, da se mora strokovnjak s področja prostorskega načrtovanja udeležiti vsaj dveh izobraževanj s področja urejanja prostora, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni jasno, kaj je njen namen. Naročnik namreč že v drugih deli zahteva določeno stopnjo in smer izobrazbe, izkušnje pri izvedbi primerljivih projektov ter delovne izkušnje. Zgolj pasivna udeležba na kratkotrajnem izobraževanju, ne da bi bilo pri tem opredeljeno njegovo trajanje in učinki (npr. preizkus znanja, pridobitev certifikatov itd.), ne pomeni nujno višje ravni usposobljenosti osebe. Tak pogoj zato ni povezan s predmetom javnega naročanja.

O zahtevi, da mora imeti strokovnjak s področja prostorskega načrtovanja vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri ponudniku, se je Državna revizijska komisija že izrekla. Takšna zahteva je tako nesorazmerna, saj ni mogoče najti utemeljenih razlogov, da je za spoznavanje ekipe ponudnika in umeščanje v njegovo organizacijo potrebnih več let dela pri posameznem ponudniku, kot tudi v nasprotju z določbo tretjega odstavka 45. člena ZJN-2, ki dopušča sklicevanje na kapacitete tretjega, kadar je to primerno.

Za vlagatelja so sporne tudi zahteve, ki jih je naročnik v 11. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in 11. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije določil za nepremičninskega strokovnjaka:

"1. da je sposoben komunikacije z naročnikom v slovenskem jeziku,
2. najmanj magisterij prostorske ali geodetske stroke,
3. izkušnje pri izvedbi projektov v zadnjih 5. letih s področja nepremičninskih evidenc, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje:
- z vsaj 3 uspešno zaključenimi projekti s področja urejanja nepremičnin državnih upravljavcev v skupni vrednosti vsaj 100.000 EUR z vključenim DDV
- z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom s področja vpisa začasnih in dokončnih upravljavcev na nepremičninah v evidencah GURS v skupni vrednosti vsaj 100.000 EUR z vključenim DDV
- z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom s področja priprave posamičnih programov ravnanja s stvarnim premoženjem države v skladu z ZSPDPO in Uredbe
4. udeležba na vsaj 2 izobraževanjih s področja stvarnopravnih razmerij in premoženja države in lokalnih skupnosti v zadnjih 3 letih,
5. imeti mora veljavno geodetsko izkaznico,
6. mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri ponudniku."

Do zahtev, da mora imeti nepremičninski strokovnjak najmanj magisterij prostorske ali geodetske stroke, da mora imeti izkušnje pri izvedbi projektov s področja nepremičninskih evidenc, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, da mora biti udeležen na vsaj dveh izobraževanjih s področja stvarnopravnih razmerij in premoženja države in lokalnih skupnosti ter da mora imeti vsaj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta pri ponudniku, se je Državna revizijska komisija že opredelila in ugotovila, da gre za zahteve, ki so nesorazmerne oz. nepovezane s predmetom javnega naročila, naročnik pa za njihovo določitev ni navedel nobenih objektivno opravičljivih razlogov.

V zvezi z zahtevo, da mora imeti nepremičninski strokovnjak veljavno geodetsko izkaznico, vlagatelj ne navaja, da bi bila nesorazmerna ali nepovezana s predmetom naročila, temveč (kot ga je razumeti) je zanj sporno to, da naročnik zahteva geodetsko izkaznico ravno pri nepremičninskem strokovnjaku, ne dopušča pa, da bi jo imel kdo od ostalih strokovnjakov. V skladu z drugim odstavkom 6. člena Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list, št. 77/2010) mora imeti v primeru, kadar geodetsko podjetje izvaja geodetske storitve, za katere zakon določa, da jih lahko izvede le geodet, imenovani odgovorni geodet geodetsko izkaznico. Ker so, kot je razvidno iz specifikacij, del razpisanih storitev tudi geodetske storitve, naročnik nedvomno ima objektivno opravičljive razloge, da zahteva veljavno geodetsko izkaznico. Razumljivo je, da zahteva geodetsko izkaznico za tistega strokovnjaka, ki bo izvajal geodetske storitve. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da nepremičninski strokovnjak v okviru predmetnega naročila ne bo izvajal geodetskih storitev, za katere potrebuje geodetsko izkaznico. Zato je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da mora imeti geodetsko izkaznico točno določena oseba, ki bo izvajala geodetske storitve.

Vlagatelj v nadaljevanju kot sporne izpostavlja tudi zahteve, ki jih je naročnik v 12. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in 12. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije določil za strokovnjaka za projektno vodenje in vodenje kakovosti:

"1. da je sposoben komunikacije z naročnikom v slovenskem jeziku,
2. najmanj univerzitetna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri ali dokončan podiplomski program iste smeri (magisterij ali doktorat),
3. izkušnje v zadnjih 5. letih pri načrtovanju in vodenju projektov ali vzpostavljanju in izvajanju nalog projektne pisarne, kar dokazuje z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom načrtovanja in vodenja projekta ali vzpostavljanja in izvajanja nalog projektne pisarne, ki je bil delno ali v celoti financiran z javnimi sredstvi, v višini vsaj 250.000 EUR z vključenim DDV,
4. uspešno opravljen tečaj za vodilne presojevalce sistema vodenja kakovosti ISO 9001,
5. mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri ponudniku."

Glede zahteve, da mora imeti strokovnjak za projektno vodenje in vodenje kakovosti najmanj univerzitetno izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri, Državna revizijska komisija (enako kot zgoraj) ugotavlja, da je nabor možnih izobrazb neutemeljeno omejen, saj ni najti razlogov, da npr. izobrazba pravne smeri ne bi bila izenačena z izobrazbo organizacijske smeri.

V zvezi z zahtevanimi izkušnjami pri projektu, ki je bil delno ali v celoti financiran z javnimi sredstvi, ter v zvezi z zahtevanimi delovnimi izkušnjami, od katerih mora imeti tri leta izkušenj pri ponudniku, se je Državna revizijska komisija že opredelila in ugotovila, da zahteve niso sorazmerne ter povezane s predmetom javnega naročila.

Tudi glede zahteve, da mora imeti strokovnjak za projektno vodenje in vodenje kakovosti uspešno opravljen tečaj za vodilne presojevalce sistema vodenja kakovosti ISO 9001, Državna revizijska komisija podobno kot zgoraj ugotavlja, da lahko naročnik točno določeno dokazilo (ne da bi dopustil tudi druga enakovredna dokazila) zahteva le v primeru, kadar usposobljenosti, znanja ali dovoljenja za opravljanje določenih dejavnosti ni mogoče pridobiti na druge načine. Naročnik tudi v tem delu ni izkazal, zakaj zahteva prav ta tečaj oz. zakaj naj bi le uspešno opravljen tečaj za vodilne presojevalce sistema vodenja kakovosti ISO 9001 izkazoval usposobljenost, ki jo zahteva od strokovnjaka za vodenje projekta. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik v tem delu sprejeti tudi druga dokazila, ki izkazujejo enakovredno usposobljenost oz. znanje.

V 13. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in 13. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije je naročnik določil naslednje zahteve za strokovnjaka za vodenje investicij:

"1. da je sposoben komunikacije z naročnikom v slovenskem jeziku,
2. najmanj univerzitetna izobrazba gradbene smeri ali arhitekture ali dokončan podiplomski program iste smeri (magisterij ali doktorat),
3. izkušnje v zadnjih 5. letih s področja vodenja investicij v javni upravi, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje z vsaj 3 uspešno zaključenimi projekti s področja priprave specifikacij in podlag za javna naročila na področju investicij,
4. je vpisan v imenik odgovornih vodij del pri IZS,
5. mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj."

V zvezi z zahtevo, da mora imeti strokovnjak za vodenje investicij najmanj univerzitetno izobrazbo gradbene smeri ali arhitekture ali dokončan podiplomski program iste smeri (magisterij ali doktorat), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tem delu ne navaja novih razlogov, temveč se sklicuje na že zapisane revizijske razloge, ki jih je navedel glede zahtevane izobrazbe. Vendar je naročnik izobrazbeno zahtevo za strokovnjaka za vodenje investicij določil na drugačen način, saj zahteva univerzitetno izobrazbo gradbene ali arhitekturne smeri. Vlagatelj v tem delu ni navedel, zakaj zahteva po univerzitetni izobrazbi gradbene ali arhitekturne smeri ne bi bila povezana s predmetom naročila oz. storitvami, ki jih bo v okviru predmetnega naročila izvajal strokovnjak za vodenje investicij. Ker vlagatelj prav tako ni utemeljil, da bi naročnik moral kot enakovredno sprejeti tudi ustrezno izobrazbo drugih smeri, vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče slediti.

Prav tako ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, ki se nanašajo na zahtevo za vpis v imenik IZS ter zahtevo za pet let delovnih izkušenj. V zvezi z zahtevo za vpis v imenik IZS vlagatelj ni v ničemer pojasnil, zakaj strokovnjak za vodenje investicij ne potrebuje dokazila o vpisu v IZS, zato njegovim navedbam, v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ni mogla slediti. Tudi pri zahtevi za pet let delovnih izkušenj se vlagatelj sklicuje na prejšnje revizijske navedbe, pri čemer je spregledal, da naročnik v tem delu ne zahteva, da bi moral strokovnjak za vodenje investicij izkazovati tudi izkušnje pri ponudniku.

Pač pa je Državna revizijska komisija, upoštevaje vlagateljeve revizijske navedbe, iz podobnih razlogov kot že navedeno ugotovila, da zahteva, da mora imeti strokovnjak za vodenje investicij izkušnje s področja vodenja investicij v javni upravi, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje z vsaj 3 uspešno zaključenimi projekti s področja priprave specifikacij in podlag za javna naročila na področju investicij. Naročnik tudi v tem delu ni izkazal, da ima utemeljene in opravičljive razloge, da zahteva le izkušnje s projektov, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi. Prav tako naročnik ni pojasnil, zakaj zahteva tri zaključene projekte, na podlagi česar Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče najti opravičljivih razlogov za to, da nekdo, ki je že uspešno izvedel vodenje investicije vsaj enega projekta, ni usposobljen za vodenje investicije predmetnega projekta.

Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja tudi zahteve, ki jih je naročnik v 14. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in 14. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije določil za strokovnjaka za IKT opremo:

"1. da je sposoben komunikacije z naročnikom v slovenskem jeziku,
2. najmanj univerzitetna izobrazba ekonomske, organizacijske, pravne ali tehnične smeri ali dokončan podiplomski program iste smeri (magisterij ali doktorat),
3. izkušnje v zadnjih 5. letih s področja nabave in vzdrževanja IKT opreme v javni upravi, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, kar dokazuje z vsaj 3 uspešno zaključenimi projekti s področja priprave specifikacij in podlag za javna naročila na področju IKT,
4. mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj."

Vlagatelj v delu, kjer citira naročnikove zahteve za strokovnjaka za IKT opremo, ne navaja nobenih kršitev niti se ne sklicuje na svoje prejšnje revizijske navedbe. Njegovih navedb v tem delu zato v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogoče obravnavati.

Vlagatelj v nadaljevanju citira 15. točko poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in 15. točko poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, kjer je naročnik določil zahteve za IT strokovnjaka za nepremičninske evidence in GIS:

"1. da je sposoben komunikacije z naročnikom v slovenskem jeziku,
2. najmanj univerzitetna izobrazba tehnične smeri ali dokončan podiplomski program iste smeri (magisterij ali doktorat),
3. izkušnje v zadnjih 5. letih s področja razvoja informacijskih sistemov za vodenje in vzdrževanje nepremičnin in prostorskih podatkov državne uprave, kar dokazuje kumulativno z vsaj 3 uspešno zaključenimi projekti, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, in od katerih je vsaj 1 večji od 100.000,00 EUR z vključenim DDV,
4. izkušnje v zadnjih 5. letih s področja razvoja WEB GIS sistemov, kar dokazuje z vsaj 3-imi uspešno izvedenimi projekti, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, in od katerih je vsaj 1 večji od 100.000,00 EUR z vključenim DDV; GIS sistemi morajo biti razviti skladno s specifikacijami in smernicami, ki jih predpisuje OGC (Open Geospatial Consortium),
5. imeti mora certifikat za administracijo Oracle baze za verziji 10g in 11g,
6. imeti mora potrdilo o znanju ArcGIS,
7. mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj."

V zvezi z zahtevami iz 3. in 4. točke, ki ju vlagatelj izpostavlja kot sporni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, ni izkazal, da ima utemeljene in opravičljive razloge, da zahteva le izkušnje s projektov, ki so bili delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi. Prav tako ni pojasnil, zakaj v vsaki točki zahteva vsaj tri zaključene projekte. Naročnik je navedel le, da je prepričan, da je zahteva sorazmerna s predmetom naročila in da je nujno, da se ponudniki izkažejo z najmanj tremi referencami, kar naj bi dokazovalo, da je ponudnik izkušen na področju, ki je predmet naročila. Državna revizijska komisija kot že navedeno ugotavlja, da sicer obstaja razlika med metodologijo izvajanja projektov z javnimi sredstvi metodologijo izvajanja projektov v gospodarstvu, vendar pa naročnik ni v ničemer pojasnil, da bi bila razlika takšna, da bi opravičevala njegovo zahtevo. Poleg tega naročnik dopušča tudi izkazovanje projektov, ki so le v manjšem delu financirani z javnimi sredstvi, kar pomeni, da so zanj, kljub drugačni metodologiji, očitno sprejemljivi tudi projekti, ki so v pretežnem delu financirani z zasebnimi sredstvi. Z naročnikom se je tudi mogoče strinjati, da reference dokazujejo izkušenost, vendar pa hkrati ni najti podlage za ugotovitev, da oseba, ki je uspešno izvedla manjše število primerljivih projektov od zahtevanega, ne izkazuje usposobljenosti oz. izkušenosti za izvedbo predmetnega naročila.

Vlagatelj kot sporne izpostavlja tudi zahteve, ki jih je naročnik v 16. točki poglavja III.2.3 obvestila o naročilu in 16. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije določil za IT strokovnjak za razvoj IS:

"1. da je sposoben komunikacije z naročnikom v slovenskem jeziku,
2. najmanj univerzitetna izobrazba tehnične smeri ali dokončan podiplomski program iste smeri (magisterij ali doktorat),
3. izkušnje v zadnjih 5. letih s področja razvoja in / ali uvedbe informacijskih sistemov za projektno vodenje v organizacijo, kar dokazuje z vsaj 1 uspešno zaključenim projektom razvoja in / ali uvedbe informacijskega sistema za projektno vodenje v organizacijo, ki je bil delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi,
4. mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj."

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je zahteva po izobrazbi tehnične smeri diskriminatorna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v tem delu zahteva strokovnjaka za informacijske sisteme. Zahteva, da mora tak strokovnjak imeti izobrazbo tehnične smeri, zato po mnenju Državne revizijske komisije ni diskriminatorna ali nepovezana s predmetom javnega naročila. Poleg tega naročnik v tem delu ni omejil možnih izobrazb z navedbo posameznih diplomskih študijev, temveč je dopustil katerokoli tehnično smer. Vlagateljevim navedbam v tem delu zato ni mogoče slediti.

Glede vprašanja, ali naročnik upravičeno zahteva izkazovanje referenčnega projekta, ki je bil delno ali v celoti financirani z javnimi sredstvi, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je o njem že izrekla in ugotovila, da naročnik za to zahtevo ni izkazal utemeljenih razlogov.

Vlagatelj v točkah VIII do XIII zahtevka za revizijo citira naročnikove zahteve v zvezi z referencami, ki so določene v točkah 17 do 30 poglavja III.2.3 obvestila o naročilu oz. poglavja 7.1 razpisne dokumentacije. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že v več svojih sklepih zapisala, da reference, ki so vezane le na javne naročnike, načeloma niso v skladu s pravili javnega naročanja. Vendar pa vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ni v ničemer konkretiziral, v čem naj bi bile naročnikove referenčne zahteve sporne, saj je v pretežni meri le kopiral zahteve iz razpisne dokumentacije, ne da bi podrobneje pojasnil, v katerih delih so te zahteve določene v nasprotju z določili ZJN-2. Vlagateljevim navedbam v tem delu zato v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogoče slediti.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevku za revizijo delno ugodila in razveljavila določbe razpisne dokumentacije, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa. V preostalem delu je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, skladno z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev 1.400,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka ter 10.000,00 EUR za revizijsko takso. V pritožbi je vlagatelj zahteval še 1.400,00 EUR za zastopanje v pritožbenem postopku in 20 % DDV.

Ker je zahtevek za revizijo delno utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT), ob upoštevanju vseh okoliščin primera (tudi ob upoštevanju dejstva, da je moral vlagatelj vložiti pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku (sestava zahtevka za revizijo in pritožbe) - nagrado v višini 1.200,00 EUR in 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 5.000,00 EUR.

Celotni potrebni stroški vlagatelja znašajo torej 6.440,00 EUR. Ker je zahtevek za revizijo delno utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju, ob upoštevanju drugega odstavka 154. člena ZPP, priznala stroške v višini 3.220,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16. 8. 2011

predsednica senata
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana