018-186/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-186/2011-12

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Čistilni in toaletni material ter pripomočki za čiščenje" v sklopih 2, 4 in 6 in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta jih vložila vlagatelja SIJ, d.o.o., Krumpeška 11, Domžale, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana /sklopa 2 in 4/ (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in Europap, d.o.o., Cesta 24. junija 23, Ljubljana /sklop 6/ (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.8.2011

ODLOČILA

1. Obravnavanje revizijskih zahtevkov prvega vlagatelja z dne 17.5.2011 in 23.5.2011 ter drugega vlagatelja z dne 30.5.2011 se združi v en revizijski postopek.

2. Revizijski zahtevek prvega vlagatelja z dne 23.5.2011 (vložen dne 30.5.2011) se zavrne kot neutemeljen.

3. Revizijski zahtevek prvega vlagatelja z dne 17.5.2011 (vložen dne 20.6.2011) se zavrne kot neutemeljen.

4. Revizijskemu zahtevku drugega vlagatelja z dne 30.5.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Čistilni in toaletni material ter pripomočki za čiščenje" v sklopu 6: "Higienska papirna konfekcija s polnjenjem", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-59/2011-78 z dne 18.5.2011.

5. Zahteva prvega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

6. Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

7. Prvi vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 10.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.11.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Čistilni in toaletni material ter pripomočki za čiščenje". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, pod objavo št. JN 621/2011 z dne 20.1.2011, ter v Uradnem listu EU, pod objavo št. 2011/S 16-024744 z dne 25.1.2011. Naročnik naročilo oddaja po sklopih ter v odprtem postopku.

Dne 18.5.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-59/2011-78, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 6: "Higienska papirna konfekcija s polnjenjem", odda ponudniku VALTEX&CO, d.o.o., Koprska ulica 72, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 6). Iz dokumenta izhaja tudi, da je bila ponudba drugega vlagatelja, upoštevajoč ponudbeno ceno, uvrščena neposredno za ponudbo izbranega ponudnika za sklop 6.

Istega dne, t.j. dne 18.5.2011 je naročnik izdal tudi dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-59/2011-80, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 4: "Pripomočki za vzdrževanje higiene" odda ponudniku PAN GOSLAR, d.o.o., Brest 4, Ig (v nadaljevanju: PAN GOSLAR, d.o.o.). Iz dokumenta izhaja tudi, da je bila ponudba prvega vlagatelja, upoštevajoč ponudbeno ceno, uvrščena neposredno za ponudbo PAN GOSLAR, d.o.o.

Dne 8.6.2011 je naročnik izdal še dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-59/2011-106, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo tudi v sklopu 2: "Sredstva za objektno higieno" odda ponudniku PAN GOSLAR, d.o.o. Iz dokumenta izhaja še, da je naročnik ponudbo najugodnejšega ponudnika, INTER KOOP, d.o.o., Maribor, izločil kot nepravilno ter da je bila ponudba prvega vlagatelja, upoštevajoč ponudbeno ceno, uvrščena neposredno za ponudbo PAN GOSLAR, d.o.o.

Prvi vlagatelj je z vlogama z dne 20.5.2011 in z dne 24.5.2011 zahteval vpogled v ponudbeno in postopkovno dokumentacijo ter vzorce za sklop 4 javnega naročila, z vlogo z dne 10.6.2011 pa še vpogled v ponudbeno in postopkovno dokumentacijo ter vzorce za sklop 2 javnega naročila. Zahtevana vpogleda sta bila izvedena dne 25.5.2011 ter dne 16.6.2011.

Drugi vlagatelj je z vlogama z dne 23.5.2011 in z dne 24.5.2011 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo ter vzorce za sklop 6 javnega naročila. Zahtevan vpogled je bil izveden dne 25.5.2011.

Prvi vlagatelj je z vlogo datirano z datumom 23.5.2011, odposlano dne 30.5.2011, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 4. V obrazložitvi zahtevka prvi vlagatelj najprej zatrjuje, da mu je naročnik v postopku kršil pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, ker mu ni omogočil vpogleda v predložene slikovne predloge ter v predložene vzorce za vse artikle v sklopu 4, ki jih je predložil izbrani ponudnik za ta sklop (PAN GOSLAR, d.o.o.). Izbrani ponudnik je šele na vpogledu v njegovo ponudbo predložil sklep o varovanju poslovne skrivnosti z dne 24.5.2011, s katerim je prikril tako vzorce, kot slikovne predloge, naročnik pa je takšnemu sklepu sledil. S tem sta bili kršeni načeli enakopravnosti in transparentnosti, saj prvi vlagatelj ne more dokazati, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna prav v tem delu oziroma za svoje navedbe ne more predložiti dokazov. Dejstvo je, da je šele iz vzorca razvidna lastnost posameznega artikla, zato je naročnik vzorce tudi zahteval. Enako velja za slikovne zahteve naročnika. Prvi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija že iz tega razloga revizijskemu zahtevku ugodi in razveljavi izpodbijano odločitev. Podrejeno prvi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija izvede dokaz z izvedencem tekstilne oziroma druge ustrezne stroke, ki naj na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in razpisno dokumentacijo poda izvid in mnenje o tem, ali predloženi vzorci za sklop 4 izpolnjujejo vse naročnikove zahteve iz razpisa ali ne. Isto velja za predložene slikovne predloge. Z izvedbo tega dokaza bo vlagatelj dokazal, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, nepravilna in posledično nepopolna, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti. Prvi vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja še, da sklep, ki naj bi predstavljal sklep o varovanju poslovne skrivnosti, ne izpolnjuje pogojev po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1), tudi sicer pa je nastal šele dan pred vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika (24.5.2011), zato ta del ponudbe izbranega ponudnika ni bil varovan kot poslovna skrivnost od nastanka dalje. V ponudbi izbranega ponudnika tako ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti komercialno ime proizvoda, sestava cene proizvoda niti ne odstotek porabe ponujenega sredstva. Prvi vlagatelj dalje navaja, da je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4 javnega naročila ugotovil, da v ponudbi nista bili priloženi Prilogi 2A in 2B, da je na Prilogi 3 podpisan S.P., ki ni zakoniti zastopnik ponudnika (temveč zgolj oseba, pooblaščena za pripravo ponudbe) ter v Prilogi 9 ni bil naveden kraj, čeprav je bilo to zahtevano kot pogoj. Kot naslednje prvi vlagatelj zatrjuje neustreznost referenc, ki so bile predložene v ponudbi izbranega ponudnika za sklop 4. Prvi vlagatelj s tem v zvezi pojasnjuje, da so bili ponudniki dolžni predložiti reference najmanj v vrednosti predložene ponudbe, čemur pa naj izbrani ponudnik za sklop 4 ne bi zadostil. Prvi vlagatelj dalje izpostavlja, da v ponudbi izbranega ponudnika za sklop 4 Priloga 15 - "Pogodba - Vzorec" ni parafirana na vsaki strani, kar je bilo sicer določeno kot izključitveni pogoj, prav tako ni datirana. Prvi vlagatelj v nadaljevanju revizijskega zahtevka izpostavlja, da izbrani ponudnik za sklop 4, v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, ni predložil varnostnega lista za artikel pod pozicijo št. 113 - Gorilni gel v kovinski dozi. Gel je namreč označen s piktogramom "lahko vnetljivo", zaradi česar bi zanj moral biti predložen varnostni list. Za artikel pod pozicijo št. 144 - Dezinfekcijske krpice za termometre s sondo je izbrani ponudnik za sklop 4 po prepričanju prvega vlagatelja predložil neustrezen varnostni list, in sicer varnostni list, ki se nanaša na izdelek iz sklopa 2. S tem v zvezi vlagatelj navaja del vsebine varnostnega lista, v katero mu je bil omogočen vpogled (ime artikla je izbrani ponudnik prekril). Prvi vlagatelj predlaga, da ponudbo izbranega ponudnika tudi v tem delu pregleda izvedenec ustrezne stroke. Prvi vlagatelj pa izraža tudi prepričanje, da varnostni list ne more biti varovan kot poslovna skrivnost, ker morajo biti podatki, ki jih vsebuje, zaradi varnosti javni. Prav tako je po mnenju prvega vlagatelja ponudba izbranega ponudnika za sklop 4 nepopolna iz razloga, ker v njej ni potrdila o vpisu v register biocidnih proizvodov. Kot slednje prvi vlagatelj pojasnjuje zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnične liste, pri čemer pa s tem v zvezi kršitev ne navaja. Prvi vlagatelj zahteva, da se napadena odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi in da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja z dne 23.5.2011 odločil s sklepom z dne 15.6.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo prvega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo naročnik v obrazložitvi sklepa pojasnjuje, da mu je izbrani ponudnik predložil dva pisna sklepa - enega je priložil ponudbi, drugega pa predložil dan pred izvedbo vpogleda in ponovno na vpogledu. Z vsebino sklepov so se prisotni seznanili pred izvedbo vpogleda. Naročnik dalje pojasnjuje, da je sledil določilom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in ZGD-1 ter vpogleda v podatke, slikovno gradivo in vzorce, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost, prvemu vlagatelju ni omogočil. Naročnik ob tem izpostavlja, da ni v njegovi pristojnosti, da presoja vsebino sklepa o poslovni skrivnosti, temveč mora tega spoštovati, ga upoštevati in se po njem ravnati, in sicer ne glede na to, kdaj mu je bil ta predložen. Naročnik meni tudi, da prvemu vlagatelju zaradi neizvedbe vpogleda v dele ponudbe, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost, ni bila onemogočena zaščita njegovih pravic in pravnih koristi - po naročnikovem mnenju namen izvedbe vpogleda v ponudbe drugih ponudnikov namreč ni v iskanju dokazov o morebitnih nepravilnostih naročnika. Naročnik ugotavlja tudi, da je spoštoval drugi odstavek 22. člena "ZJN-2B" (pravilno ZJN-2), pri čemer pojasnjuje, da je bilo edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe merilo najnižja cena. V zvezi z zatrjevano manjkajočimi prilogami v ponudbi izbranega ponudnika za sklop 4 naročnik navaja, da je izbrani ponudnik za sklop 4 izpolnjene obrazce domnevno manjkajočih prilog v svoji ponudbi predložil, naročnik pa jih je nato posredoval na Ministrstvo za pravosodje - kazensko evidenco, kot je bilo navedeno tudi v razpisni dokumentaciji. Naročnik pred posredovanjem obrazce kopira in kopije priloži k ponudbi, s čimer dokazuje, da so bili obrazci res priloženi. Naročnik dalje navaja, da v podpise izbranega ponudnika za sklop 4 ne dvomi, sicer pa niti ni v njegovi pristojnosti, da bi ugotavljal istovetnost podpisov niti nima izvedenca grafološke stroke. Naročnik lahko ugotovi le, da se skozi ponudbo pojavlja več podpisov P. (brez imena), za katere pa se ne more reči, ali pripadajo direktorju A.P. ali prokuristu S.P. (tudi zakonitemu zastopniku). Dejstvo pa je, da je v tem delu omenjene obrazce prilog kazenska evidenca sprejela in jih potrdila, kar pomeni, da so sprejeli podpise takšne kot so in so potrdila označena za veljavna. To, da v prilogi 9 ponudnik ni vpisal kraja, je naročnik označil za nebistveno formalno pomanjkljivost, zato ponudbe ni označil za formalno nepopolno. V zvezi z zatrjevano spornostjo predloženih referenc naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval najmanj tri reference v najmanj vrednosti predložene ponudbe, in sicer s strani različnih pogodbenih partnerjev. V odgovorih na vprašanja ponudnikov je s tem v zvezi dne 4.2.2011 pojasnil, da ne bo upošteval zgolj referenc naročnikov, kot proračunskih uporabnikov, temveč reference vseh pogodbenih partnerjev, za katere je ponudnik izvajal dobave blaga. Prvi vlagatelj sledeč naročniku zmotno navaja posamezne vrednosti referenčnih poslov, hkrati pa naročnik ugotavlja, da vrednost predloženih referenc presega ponudbeno vrednost ponudbe izbranega ponudnika. V zvezi z navedbami o tem, da izbrani ponudnik ni parafiral priloge 15, naročnik navaja, da iz nobenega dela razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi moral ponudnik vzorec pogodbe parafirati na vsaki strani ali pa da bi bil to izključitveni pogoj. V zvezi z nepredložitvijo varnostnih listov naročnik navaja, da je iz posameznih delov tabel "ponudba-cene", priloženega slikovnega gradiva in nenazadnje iz priloženih vzorcev lahko točno razbral, kaj izbrani ponudnik za sklop 4 ponuja za posamezno pozicijo (komercialno ime, šifra artikla, EAN kodaâ??). Četudi izbrani ponudnik k ponudbi ni priložil varnostnega lista za pozicijo 113 in potrdila o vpisu v register biocidnih proizvodov, je naročnik obstoj manjkajoče in verodostojnost predložene dokumentacije lahko preveril sam, kar mu omogoča prvi odstavek 78. člena "ZJN-2B" (pravilno ZJN-2). Tako je določena dejstva preveril na spletnih straneh "www.iris.si..." in "www.uk.gov.siâ??" ter v varnostnih listih, s katerimi razpolaga že iz prejšnjih razpisov. Naročnik kot slednje zavrača tudi revizijske navedbe prvega vlagatelja, ki se nanašajo na zahteve razpisne dokumentacije glede tehničnih listov.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 20.6.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek, voden na podlagi njegovega revizijskega zahtevka z dne 23.5.2011, nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.


Prvi vlagatelj je z vlogo datirano z datumom 17.5.2011, vloženo dne 20.6.2011, na naročnika naslovil še zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 2. Tudi v obrazložitvi tega revizijskega zahtevka zatrjuje, da je naročnik kršil njegovo pravico do vpogleda in posledično njegovo pravico do pravnega varstva, saj mu je na nezakonit način onemogočil vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2 (PAN GOSLAR, d.o.o.), ki niso bili prikriti kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju, t.j. v tiste dele ponudbe, ki so javni. S tem v zvezi prvi vlagatelj pojasnjuje, da je izbrani ponudnik šele na vpogledu predložil sklep o varovanju poslovne skrivnosti, zaradi česar je po mnenju prvega vlagatelja dejstvo, da podatki, ki so bili na vpogledu prikriti, niso bili pravilno varovani kot poslovna skrivnost od svojega nastanka dalje in da je bil sklep predložen zgolj z namenom, da se prvemu vlagatelju prepreči možnost vpogleda v podatke in listine v ponudbi izbranega ponudnika, ki so javni. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil pravico prvega vlagatelja do učinkovitega pravnega varstva, ta pa posledično za svojo domnevo, da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki je bil prikrit, nepravilna, ne more predložiti dokazov. Prvi vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev predstavnika naročnikove strokovne komisije, ki je vodil vpogled, da se prvemu vlagatelju vpogled v sporni del ponudbe ne omogoči. Prvi vlagatelj ob tem izpostavlja še, da naročnikov predstavnik J.M. nima zakonskega pooblastila za sprejemanje takšnih odločitev in da lahko te sprejme zgolj naročnikov zakoniti zastopnik, t.j. minister. Prvi vlagatelj naročniku kot nedopustno očita tudi, da je izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila podpisal I.N. in ne ministrica, kot naročnikova zakonita zastopnica. V kolikor se takšnemu predlogu prvega vlagatelja ne bi sledilo, ta predlaga, naj naročnik oz. Državna revizijska komisija v ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki je bil po sklepih prikrit, vpogleda v smislu preiskovalnega načela. Ob tem naj ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu nepravilna, neprimerna in nepopolna. Prvi vlagatelj dalje opozarja, da predložena sklepa o varovanju poslovne skrivnosti tudi po vsebini ne izpolnjujeta zahtev po ZGD-1. V sklepih namreč ni določen način varovanja poslovne skrivnosti, ni določena odgovornost oseb, ki so zavezane varovati poslovno skrivnost, ravno tako pa ni izpolnjen najpomembnejši pogoj - tj., da je lahko varovan kot poslovna skrivnost le podatek, ki je kot takšen varovan že od svojega nastanka dalje. V tej zvezi prvi vlagatelj ugotavlja, da nekateri podatki v ponudbi izbranega ponudnika niso bili varovani kot poslovna skrivnost od nastanka dalje, zato je naročnik ravnal nepravilno, ko prvemu vlagatelju ni dovolil vpogleda v ta del ponudbe. Prvi vlagatelj izpostavlja, da bi mu naročnik moral omogočiti vpogled v slikovno gradivo za vse artikle sklopa 2, kakor tudi tehnične liste in varnostne liste za artikle, saj jih morajo ti imeti na podlagi zakona o kemikalijah in so to javne listine. Prvi vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da je Prilogo 2 v ponudbi izbranega ponudnika podpisal S.P., s čemer izbrani ponudnik ni sledil zahtevi razpisne dokumentacije po tem, da priloge ponudbe podpiše odgovorna oseba. Prvi vlagatelj ugotavlja, da so po obliki podpisov priloge k ponudbi izbranega ponudnika (ki so njen sestavni del) podpisovali različni subjekti, za kar ni najti pravne podlage. Prilogo 2A bi moral podpisati A.P., pa jo je očitno nekdo drug, po mnenju prvega vlagatelja S.P. Enako je S.P. podpisal tudi Priloge 3, 9, 11, 12 in 13 ki bi jih zopet moral podpisati A.P., ki je zakoniti zastopnik izbranega ponudnika. Na Prilogi 9 poleg tega ni naveden kraj, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika po mnenju prvega vlagatelja formalno nepopolna. Prvi vlagatelj predlaga izvedbo dokaza z grafologom, ki naj poda izvid in mnenje o tem, kdo je podpisoval ponudbo in ponudbeno dokumentacijo. S tem bo prvi vlagatelj dokazal, da je ponudbo in ponudbeno dokumentaciji podpisovala nepooblaščena oseba. Ponudba izbranega ponudnika je po mnenju prvega vlagatelja formalno nepopolna tudi zato, ker priloga 15 - Vzorec pogodbe ni bila parafirana na vsaki strani. Prvi vlagatelj dalje navaja, da je izbrani ponudnik v okviru svoje ponudbe med drugim predložil referenčno potrdilo UKC Ljubljana, iz katerega naj bi izhajalo, da je izbrani ponudnik referenčni posel izvedel zadovoljivo, kar pa naj po razpisu ne bi zadostovalo. Predložene reference po mnenju prvega vlagatelja ravno tako niso vrednostno ustrezne, zaradi česar bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena. Kot naslednje prvi vlagatelj izpostavlja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil potrdila za svetovalca za kemikalije, temveč zgolj lastno izjavo o tem, kar pa po prepričanju prvega vlagatelja ni skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj izpostavlja še, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponujal sredstva, ki spadajo med biocide, zato bi moral, skladno z razpisno dokumentacijo, zanje predložiti veljavno potrdilo o vpisu v register biocidnih pripravkov. Izbrani ponudnik temu ni sledil in ni predložil zahtevanih potrdil za artikle pod pozicijami 11, 12, 13, 14, 15 ter 18. V zvezi z artiklom pod pozicijo 13 prvi vlagatelj izpostavlja še, da iz varnostnega lista ni mogoče ugotoviti, ali je ponujeno sredstvo resnično namensko glede na naročnikove zahteve, ali je koncentrat oziroma kaj je ponujeno. To bi moralo biti razvidno iz tehničnega lista, ki pa ga je izbrani ponudnik zakril in ga prvi vlagatelj po vsebini ni mogel videti. V zvezi s pozicijama 14 in 15 pa prvi vlagatelj dodatno navaja, da v tehničnem listu ni navedeno doziranje za potrebe dezinfekcije. S tem v zvezi prvi vlagatelj navaja, da glede na poznavanje trga in proizvodov, ki jih izbrani ponudnik sicer ponuja, ocenjuje, da je ta ponudil sredstvo, ki po sestavi ne ustreza naročnikovim zahtevam. To izhaja iz ponudbenega predračuna - prvi vlagatelj namreč meni, da izbrani ponudnik ni ponudil čistilnega in dezinfekcijskega sredstva temveč zgolj čistilno sredstvo. Prvi vlagatelj dalje pojasnjuje zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnične liste, pri čemer pa s tem v zvezi kršitev ne navaja. Kot naslednje prvi vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal fraudulozno s tem, da je enovito javno naročilo v fazi pregleda in izbire razdrobil na način, da v različnih časovnih obdobjih sprejema odločitve o izbiri za različne sklope. Vlagatelji morajo tako namreč plačati ločeno takso za vsak revizijski zahtevek, vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila v posameznem sklopu. Prvi vlagatelj kot slednje izpostavlja tudi, da mu je naročnik v odgovoru na zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika sporočil, da je od izbranega ponudnika zahteval dopolnitev ponudbe, da pa gre tako samo zahtevo za dopolnitev kot dopolnitev obravnavati kot poslovno skrivnost. Tudi po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika naročnik ni želel pojasniti, v katerem delu je zahteval pojasnilo oz. dopolnitev ponudbe. Prvi vlagatelj meni, da je šlo za nedopustno dopolnitev, ki presega dopustna pojasnila po ZJN-2, vendar objektivno gledano za svojo trditev ne more priložiti dokazov. Prvi vlagatelj zato poziva Državno revizijsko komisijo, da v skladu s preiskovalnim načelom presodi, ali so pojasnila in dopolnitve izbranega ponudnika dopustni v smislu določb ZJN-2. Prvi vlagatelj zahteva, da se napadena odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 2 razveljavi in da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku, datiranem z datumom 17.5.2011, odločil s sklepom z dne 30.6.2011, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik glede zatrjevane kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo pojasnjuje, da mu je izbrani ponudnik za sklop 2 predložil dva pisna sklepa o varovanju poslovne skrivnosti, in sicer je sklep z dne 28.5.2007 priložil k sami ponudbi, sklep z dne 15.6.2011 pa je predložil na vpogledu. Naročnik dalje pojasnjuje, da so se prisotni na vpogledu seznanili z vsebino obeh sklepov, izpostavlja pa tudi, da ni v njegovi pristojnosti presojati vsebino sklepov o določitvi poslovne skrivnosti, temveč je te dolžan spoštovati in upoštevati. Naročnik dalje ugotavlja, da je v celoti spoštoval drugi odstavek 22. člena "ZJN-2B" (pravilno: ZJN-2), pri čemer izpostavlja, da je bilo v konkretnem postopku merilo za izbor najugodnejše ponudbe najnižja cena in ne ekonomsko najugodnejša ponudba, kot napačno navaja prvi vlagatelj. Naročnik kot naslednje pojasnjuje, da J.M. vpogleda v del ponudbe, označene kot poslovna skrivnost, ni omogočil tudi na podlagi določb ZGD-1, ki se nanašajo na objektivni kriterij za opredelitev poslovne skrivnosti. Pojasnjuje pa tudi, da ima I.N., skladno z naročnikovimi internimi akti, vsa pooblastila za sprejem in podpis odločitve o oddaji naročila, kar je prvemu vlagatelju tudi znano in priznava. Omenjena oseba je namreč sprejela odločitev o oddaji naročila tudi v, za prvega vlagatelja nespornem, sklopu 7 javnega naročila, ravno tako pa je s prvim vlagateljem podpisala tudi pogodbo o izvedbi javnega naročila v omenjenem sklopu. Navedbe glede podpisnikov posameznih dokumentov iz ponudbe izbranega ponudnika naročnika zavrača pojasnjujoč, da v podpise izbranega ponudnika ne dvomi, ravno tako pa ni v njegovi pristojnosti, da bi ugotavljal istovetnost podpisov niti nima izvedenca grafologa, ki bi v primeru dvoma lahko presojal. Naročnik lahko ugotovi le, da se skozi ponudbo pojavlja več podpisov P. (brez imena), za katere pa se ne more reči, ali pripadajo direktorju A.P. ali prokuristu S.P. (tudi zakonitemu zastopniku). Dejstvo pa je, da je v tem delu omenjene obrazce prilog kazenska evidenca sprejela in jih potrdila, kar pomeni, da so sprejeli podpise takšne kot so in so potrdila označena za veljavna. To, da v prilogi 9 ponudnik ni vpisal kraja, je naročnik označil za nebistveno formalno pomanjkljivost, zato ponudbe ni označil za formalno nepopolno. Glede ostalih obrazcev naročnik pojasnjuje, da jih je ne glede na to, ali jih je podpisal A.P. ali S.P., podpisal ponudnikov zakoniti zastopnik - oba navedena sta namreč zakonita zastopnika izbranega ponudnika. Glede parafiranja priloge 15 - Vzorec pogodbe naročnik navaja, da ni nikjer v razpisni dokumentaciji določil, da bi moral ponudnik vzorec pogodbe parafirati niti ni tega določil kot izključujoč pogoj. V zvezi z zatrjevano spornostjo predloženih referenc naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval najmanj tri reference v najmanj vrednosti predložene ponudbe, in sicer s strani različnih pogodbenih partnerjev. V odgovorih na vprašanja ponudnikov je s tem v zvezi dne 4.2.2011 pojasnil, da ne bo upošteval zgolj referenc naročnikov, kot proračunskih uporabnikov, temveč reference vseh pogodbenih partnerjev, za katere je ponudnik izvajal dobave blaga. Prvi vlagatelj sledeč naročniku zmotno navaja posamezne vrednosti referenčnih poslov, hkrati pa naročnik ugotavlja, da vrednost predloženih referenc presega ponudbeno vrednost ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik kot zmotno opredeljuje tudi obrazložitev, ki jo prvi vlagatelj podaja v zvezi z referenco UKC Ljubljana. Pri tem izpostavlja, da navedbe referenčnega naročnika o tem, da je bil s storitvami izbranega ponudnika zadovoljen, ni mogoče interpretirati na način, da so bile njegove storitve ocenjene zgolj za zadovoljive. Glede predložitve potrdila za svetovalca za kemikalije naročnik pojasnjuje, da je na Portalu javnih naročil dne 22.2.2011 objavil pojasnilo, v katerem je navedel, da v okviru ponudbe zadostuje predložitev izjave ponudnika, da ima svetovalca za kemikalije. Glede navedb o tem, da izbrani ponudnik ni predložil potrdila o vpisu v register biocidnih proizvodov za artikle pod pozicijami 11, 12, 13, 14, 15 ter 18, naročnik navaja, da so sredstva pod pozicijami 11, 12 in 18 vpisana v register biocidnih proizvodov, kar je lahko preveril sam prek spletnih strani "www.uk.gov.si...". Sredstvo pod pozicijo 13 vsebuje propan-2ol, ki je dovoljena aktivna snov v biocidnih pripravkih tipa 2 (razkužila in drugi biocidni pripravki za zasebne površine in površine, namenjene javnemu zdravstvu) v skladu z Direktivo 98/8/ES, zaradi česar naročnik navedenega potrdila ni zahteval. Naročnik ob tem pojasnjuje tudi, da je zahteval sredstvo za dnevno čiščenje in dezinfekcijo, s čemer je želel, da sredstvo zagotavlja sočasno čiščenje in dezinfekcijo. S strani izbranega ponudnika ponujeno sredstvo vsebuje zahtevano kislino in ustreza naročnikovim kriterijem iz razpisne dokumentacije, saj vsebovana kislina deluje baktericidno. Naročnik dalje navaja, da sredstvi pozicij 14 in 15, ko gre za razkužila sanitarnih prostorov, skladno z že omenjeno Direktivo, sodita med biocidne proizvode tipa 2. Medtem ko je fosforna kislina dovoljena kot aktivna snov le v biocidnih pripravkih tipa 4 (dezinfekcijska sredstva za območja s hrano in krmo), zato razkužila za sanitarije na osnovi fosforne kisline ni mogoče priglasiti kot biocidni proizvod. Glede artikla pod pozicijo 18 pa naročnik navaja, da je vpisan v register biocidnih proizvodov na spletni strani "www.uk.gov.siâ??". Naročnik se kot naslednje opredeljuje do revizijskih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na tehnične liste - tudi s tem povezane navedbe zavrača. Glede očitkov o frauduloznem ravnanju naročnika zaradi izdajanja odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v več različnih dokumentih naročnik pojasnjuje, da je razpis za predmetno javno naročilo pripravil tako, da je bilo ponudnikom že v izhodišču jasno, da bo naročnik najugodnejšega ponudnika izbral za vsak sklop posebej. Ker je naročnik pri sprejemanju odločitev vezan na določbe "ZJN-2B" (pravilno: ZJN-2), med drugim tudi na določbe 78. člena, v katerem so določeni roki, v katerih mora biti sprejeta odločitev o oddaji naročil, naročnik ni mogel ravnati drugače, kot da je sprejel več ločenih odločitev v različnem časovnem obdobju. To, da je bil isti ponudnik izbran pri več sklopih, je zgolj naključje. Ne naročnik ne prvi vlagatelj ne moreta mimo dejstva, da je naročnik za posamezne sklope prejel več ponudb različnih ponudnikov ter mimo dejstva, da je naročnik pri posameznih sklopih imel do ponudnikov različne zahteve. Ker je moral pri nekaterih sklopih naročnik opravljati tudi različna dejanja v postopku, od katerih vsako terja svoj čas, je ocenil, da ni smiselno pri sklopih, kjer so zadeve jasne, čakati s sprejemom odločitve. Navedeno bi moralo biti jasno tudi prvemu vlagatelju, ki je istočasno, ko je naročnik sprejel svojo odločitev za 1. in 2. sklop, z naročnikom podpisal pogodbo za sklop 7. Glede dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da je prvemu vlagatelju že v dopisu, v katerem ga je povabil na vpogled pojasnil, da je med njim in izbranim ponudnikom potekala korespondenca. Ta pa zaradi vsebine sklepov o poslovni skrivnosti prvemu vlagatelju ni bila dana na vpogled, kar je bilo temu tudi pojasnjeno.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 6.7.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.


Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 30.5.2011 na naročnika naslovil revizijski zahtevek, ki se nanaša na sklop 6 predmetnega javnega naročila. V njem najprej zatrjuje, da mu je naročnik onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 6. Tako mu ni omogočil vpogleda v predložen vzorčni material, čeprav ta ni bil označen kot poslovna skrivnost. Direktor izbranega ponudnika je temu nasprotoval in na samem vpogledu "na roke" spisal sklep o razširitvi sklepa družbe o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Drugemu vlagatelju so bile s strani izbranega ponudnika (in ne naročnika) predložene tehnične specifikacije iz ponudbe izbranega ponudnika, na katerih pa je bila zakrita slika ter podatki o komercialnem imenu, EAN kodi, šifri artikla in proizvajalcu. Drugi vlagatelj je vztrajal pri vpogledu, saj je menil, da se sklep o poslovni skrivnosti tudi po razširitvi ne nanaša na vzorce. Naročnik je po mnenju drugega vlagatelja z onemogočitvijo vpogleda v vzorce ravnal v neskladju z 22. členom ZJN-2, drugemu vlagatelju pa je bila bistveno omejena njegova pravica do pravnega varstva. Drugi vlagatelj opozarja na s temi vprašanji povezano prakso Državne revizijske komisije. Drugi vlagatelj dalje navaja, da upravičeno in utemeljeno dvomi, da je izbrani ponudnik za sklop 6 ponudil izdelek, ki ustreza tehničnim specifikacijam naročnika, ki so navedene pod Zš1, Priloga 14f - POPRAVKI. Naročnik je pod to točko zahteval brisače v roli za stenski podajalnik brisač Higenius, pri čemer je med drugim določil, da morajo imeti ponujene brisače "max fi role: 12 cm". Drugi vlagatelj trdi, da izdelek izbranega ponudnika omenjene zahteve ne izpolnjuje. To namreč ni razvidno iz predloženega tehničnega lista, vlagatelj pa je naredil tudi raziskavo trga, pri čemer je ugotovil, da noben izdelek, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ne ustreza v celoti naročnikovim zahtevam pod Zš1 ("max fi role: 12 cm"). Drugi vlagatelj prilaga tehnični list, ki ga je pridobil na spletu in iz katerega izhaja, da imajo vse role brisač večji premer (15 cm), kot ga zahteva naročnik. Drugi vlagatelj zato zahteva, da naročnik in Državna revizijska komisija pri izbranem ponudniku in proizvajalcu preverita artikel pod postavko pod Zš1, prav tako pa tudi, da pregledata originalno pakiran predložen vzorec za omenjeno postavko ter njegovo ustrezanje zahtevam razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj predlaga, da se ugotovi, da je naročnik kršil prvi odstavek 8. člena ZJN-2 ter 22. člen ZJN-2 in da se mu omogoči vpogled v zahtevane podatke in predložene vzorce. Podredno drugi vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija vpogledata v ponudbo izbranega ponudnika ter preverita, ali ponujeni artikel izbranega ponudnika pod Zš1 ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije (še posebej glede zahteve "max fi role: 12 cm") ter revizijskemu zahtevku drugega vlagatelja ugodita in razveljavita naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 6. Drugi vlagatelj zahteva še, da naročnik ponovno odloči in izbere najugodnejšo ponudbo skladno z določili razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj v vsakem primeru zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Na naročnikov poziv je drugi vlagatelj svoj revizijski zahtevek z vlogo z dne 7.6.2011 dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja odločil s sklepom z dne 22.6.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo naročnik v obrazložitvi sklepa pojasnjuje, da je s strani drugega vlagatelja prejel dve zahtevi za vpogled, pri čemer izvajalec vpogleda za kasnejšo (ki se nanaša na vzorce) v času izvedbe vpogleda ni niti vedel. Naročnik dalje pojasnjuje, da je pri izvedbi vpogleda skupaj s predstavnikom izbranega ponudnika, ki je na vpogledu ščitil svoje interese, kopiral dele dokumentacije ter da so bile kopije tehničnih listov drugemu vlagatelju res izročene s strani izbranega ponudnika, da pa je te izdelal naročnik. Naročnik kot naslednje navaja, da je bil k ponudbi izbranega ponudnika priložen sklep družbe o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost (z dne 22.3.2011), navedeni sklep pa je izbrani ponudnik na vpogledu razširil, in sicer tudi na vzorčni material. Naročnik vsebino obeh sklepov bere drugače kot drugi vlagatelj, in sicer je po njegovem mnenju izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost označil vzorčni material kot celoto in ne samo delov vzorčnega materiala. Naročnik vpogleda v vzorčni material tako ni izvedel, saj meni, da mora slediti vsebini sklepov izbranega ponudnika. Naročnik se pri tem sklicuje na določila ZJN-2 in izraža prepričanje, da ni v njegovi pristojnosti presojati vsebine sklepa o poslovni skrivnosti temveč mora tega spoštovat, upoštevati in se po njem ravnati, in sicer ne glede na to, kdaj mu je predložen. Glede zatrjevane neustreznosti s strani izbranega ponudnika ponujenega artikla pod zaporedno številko 1 naročnik pojasnjuje, da je predmetno pozicijo pisal na podlagi podajalnika brisač, s katerim že razpolaga, s tem da je ponudnikom dal možnost, da v kolikor polnila za ta konkreten podajalnik nimajo, brezplačno ponudijo svoj polnilnik in svoje polnilo. Naročnik izpostavlja, da drugi vlagatelj ne more vedeti oziroma lahko zgolj domneva, kateri proizvod je izbrani ponudnik ponudil za navedeno pozicijo, saj mu tega podatka ni razkril. Lahko tudi, da je izbrani ponudnik zastopnik za proizvode Hygenius, vendar to še ne pomeni, da je za ta podajalnik ponudi polnilo istega proizvajalca, kot je sam podajalnik oziroma dozator. Naročnik je za blago 6. sklopa najugodnejšega ponudnika pozval k predložitvi vzorcev, iz katerih je ugotavljal izpolnjevanje naročnikovih zahtev. Če fi role iz tehnične dokumentacije ni bil razviden, je tega preverjal iz samega vzorca, pri čemer je v konkretnem primeru ugotovil, da ponujeni artikel izbranega ponudnika izpolnjuje njegove zahteve.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 24.6.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Prvi vlagatelj je dne 23.6.2011 na Državno revizijsko komisiji naslovil prvo pripravljalno vlogo v postopku revizije. V njem se odziva na sklep z dne 15.6.2011, s katerim je naročnik odločil o njegovem revizijskem zahtevku z dne 23.5.2011.

Dne 11.7.2011 je prvi vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil še "Odgovor na sklep naročnika št.: 430-297/2011 z dne 30.6.2011" (vloga brez datuma). V vlogi se odziva na sklep z dne 30.6.2011, s katerim je naročnik odločil o njegovem revizijskem zahtevku z dne 17.5.2011.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 27.6.2011 in dne 29.6.2011, Državni revizijski komisiji posredoval del dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je posredovano dokumentacijo dopolnil dne 19.7.2011, dne 26.7.2011 ter dne 17.8.2011.


Iz določil 82. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) izhaja, da se postopek revizije, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča po ZRPJN.

Predmetni revizijski postopek se je začel z vložitvijo revizijskih zahtevkov prvega vlagatelja z dne 23.5.2011 (vložen dne 30.5.2011) in z dne 17.5.2011 (vložen dne 20.6.2011) ter revizijskega zahtevka drugega vlagatelja z dne 30.5.2011. Ker sta vlagatelja svoje revizijske zahtevke tako vložila pred uveljavitvijo ZPVPJN, se predmetni revizijski postopek dokonča po določilih ZRPJN.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila revizijske zahtevke zoper ravnanja istega naročnika, zato je zaradi pospešitve obravnavanja Državna revizijska komisija obravnavanje revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je prvi vlagatelj v svoji vlogi "Prva pripravljalno vlogo v postopku revizije" z dne 23.6.2011 navajal nova dejstva in dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 23.5.2011 (vložen dne 30.5.2011) ni navajal. Prvi vlagatelj v vlogi tako na novo zatrjuje, da referenca UKC Ljubljana, ki jo je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik za sklop 4, ni ustrezna, ker naj bi naročnik referenčni posel ocenil zgolj z oceno "zadovoljivo". Na novo prvi vlagatelj podaja tudi svoje ugotovitve glede vpisa artikla pod pozicijo 144 v register biocidnih proizvodov in zatrjuje, da izbrani ponudnik za omenjeni proizvod ni predložil navodil za uporabo. Prvi vlagatelj dalje na novo podaja primerjavo med vsebino varnostnih listov, kot so mu bili prikazani na vpogledu, in tistimi, na katere se sklicuje naročnik, zatrjuje favoriziranje ponudbe izbranega ponudnika, ki naj bi izhajalo iz navedbe naročnika, da je nekatere podatke preverjal na podlagi listin, s katerimi že razpolaga, na novo pa tudi podrobno razčlenjuje zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnične liste in podatke.

Državna revizijska komisija podobno ugotavlja, da je prvi vlagatelj v svoji vlogi "Odgovor na sklep naročnika št.: 430-297/2011 z dne 30.6.2011", ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 12.7.2011, navajal nova dejstva in dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 17.5.2011 (vložen dne 20.6.2011) ni navajal. Prvi vlagatelj v vlogi tako na novo zatrjuje, da podatkov iz seznama, ki ga vodi Urad za kemikalije, ni mogoče enačiti z zahtevanim potrdilom o vpisu v register biocidnih proizvodov, navaja pa tudi nove argumente za zatrjevano neustreznost artiklov pod pozicijama 14 in 15.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-411/2006, 018-201/2007, 018-127/2008, 018-147/2008, 018-004/2009 itd.) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik torej odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev ali kršitev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, kršitvami, dokazi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev, in domnevnih kršitev, ki jih prvi vlagatelj navaja v svoji vlogi z dne 23.6.2011 in v vlogi brez datuma, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 12.7.2011, pa jih v svojih revizijskih zahtevkih z dne 23.5.2011 (vložen dne 30.5.2011) in z dne 17.5.2011 (vložen dne 20.6.2011) ni navajal, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


V okviru revizijskega postopka je Državna revizijska komisija najprej obravnavala revizijski zahtevek prvega vlagatelja z dne 23.5.2011 (vložen dne 30.5.2011), ki se nanaša na odločitev o oddaji 4. sklopa predmetnega javnega naročila.

V svojem revizijskem zahtevku prvi vlagatelj najprej zatrjuje, da mu je bila v postopku kršena pravica do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo.
Državna revizijska komisija je v zvezi z možnostjo vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov že večkrat (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-074/2009, 018-278/2010, 018-292/2010 itd.) zavzela stališče, da je naročnikovo ravnanje pri tem potrebno presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2, v povezavi z 39. členom ZGD-1. Medtem, ko se načelo transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2 nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, pa vprašanje varstva podatkov ter vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 22. člen ZJN-2. šesti odstavek 22. člena ZJN-2 tako določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Vendar pa 22. člen ZJN-2 naročnika na več mestih zavezuje, da mora določene ponudbene podatke varovati kot zaupne; tako mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). ZGD-1 v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost). S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. V drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je dalje določeno, da se za poslovno skrivnost, ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Tako so po drugem odstavku 22. člena ZJN-2 (v vsakem primeru) javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Iz citiranih zakonskih določb je razvidno, da se načelo preglednosti in s tem povezano vprašanje javnosti nanaša predvsem na postopek oddaje javnega naročila kot celoto, medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov, ki predstavlja specifičen del celotne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, poseben status. Zanjo namreč veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki so v skladu z zakonom tajni. Poseben status ponudbene dokumentacije je razumljiv, saj se ponudniki v ponudbi zelo podrobno predstavijo naročniku in razkrijejo številne podatke, ki lahko za njih predstavljajo poslovno skrivnost ali kakšne druge zaupne podatke, kot na primer osebne podatke ponudnikove kadrovske strukture ipd. Čeprav so postopki oddaje javnih naročil že načeloma javni in je izbor najugodnejšega ponudnika podvržen večjemu nadzoru, kot to sicer velja za sklepanje poslov v zasebnem sektorju, so javna naročila kljub temu zasnovana na razmerju zaupanja med naročnikom in sodelujočimi ponudniki. Zato morajo imeti ponudniki zagotovilo, da lahko naročniku posredujejo katerekoli relevantne podatke, katerih razkritje bi bilo za njih lahko škodljivo, ne da bi pri tem tvegali, da jih bo naročnik posredoval nepooblaščenim tretjim osebam. Za odpiranje trga javnih naročil in zagotavljanje pogojev poštene konkurence je namreč pomembno, da naročniki ne razkrivajo tistih informacij, povezanih s postopki oddaje javnih naročil, ki bi bile lahko uporabljene za izkrivljanje konkurence (prim. sodbo Sodišča ES v zadevi C-450/06, Varec SA proti Državi Belgiji). Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, torej je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila glede varstva podatkov dolžan upoštevati pravila ZJN-2, v povezavi s pravili zakona, ki ureja gospodarske družbe in pravili zakona, ki ureja tajne podatke ali drugega zakona. Vlagatelj pa je v revizijskem postopku tisti, ki mora v zahtevku za revizijo konkretno zatrjevati in dokazati naročnikove kršitve.

Državna revizijska komisija v konkretni zadevi najprej ugotavlja, da ne držijo navedbe prvega vlagatelja o tem, da je izbrani ponudnik za sklop 4 (PAN GOSLAR, d.o.o.) sklep o varovanju poslovne skrivnosti predložil šele na vpogledu v njegovo ponudbo. Z vpogledom v ponudbo omenjenega ponudnika gre namreč ugotoviti, da je tej priložen tudi Sklep z dne 28.5.2007, iz katerega izhaja odločitev zakonitega zastopnika omenjenega ponudnika, da se "za poslovno skrivnost podjetja štejejo naslednji podatki:
- naslovi in ime dobavitelja izdelka,
- komercialno ime proizvoda, ki ga ponujamo v vseh postopkih javnega naročanja,
- sestava cene proizvodov, ki jih ponujamo v vseh postopkih javnega naročanja,
- % porabe ponujenega sredstva."

Iz sklepa, v nasprotju z drugačnimi navedbami prvega vlagatelja, izhaja tudi, da so z njim seznanjeni "družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost", pa tudi, da se "za poslovno skrivnost /se/ štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje zvedela nepooblaščena oseba". Ob zapisanem (sledeč spisovni dokumentaciji) drži navedba prvega vlagatelja, da je izbrani ponudnik za sklop 4 naknadno (pred izvedbo vpogleda v njegovo ponudbo) predložil še dodaten Sklep z dne 24.5.2011, s katerim je kot poslovno skrivnost določil slikovne predloge ter predložene vzorce za vse artikle v sklopu 4. Pri tem pa je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik z navedenim sklepom obsega varovanih podatkov, glede na predstavljeno vsebino njegovega Sklepa z dne 28.5.2007, dejansko ni razširil, predloženi vzorce in slikovne predloge (oziroma iz njih izhajajoči podatki) pa so bili kot poslovna skrivnost opredeljeni že s sprejemom prvotnega sklepa (in s tem, v nasprotju z drugačnim mnenjem prvega vlagatelja, varovani že od nastanka dalje).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da v zadevi ni spora o tem, da je naročnik prvemu vlagatelju (kljub vsebini sklepa izbranega ponudnika z dne 28.5.2007) omogočil vpogled v podatke, ki jih kot javne opredeljuje drugi odstavek 22. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija pa ugotavlja tudi, da je prvi vlagatelj, sledeč (z njegove strani podpisanemu) zapisniku o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4, na vpogledu dne 25.5.2011 v zvezi s ponujenimi artikli izrecno zahteval zgolj vpogled v varnostni list ter "potrdilo o registraciji v biocid" za artikla pod pozicijama št. 113 in 144. Naročnik mu je na podlagi takšne zahteve omogočil delni vpogled v varnostni list za artikel pod pozicijo št. 144 (prikrito je bilo komercialno ime artikla), obenem pa je ugotovil in prvega vlagatelja seznanil, da varnostni list za artikel pod pozicijo št. 113 ter potrdilo o vpisu v register biocidnih proizvodov za artikel pod pozicijo št. 144 nista bila predložena.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prvemu vlagatelju omogočil vpogled v podatke, ki jih ZJN-2 opredeljuje kot javne, ob ustreznem spoštovanju s strani izbranega ponudnika predloženega sklepa, s katerim je ta nekatere podatke iz svoje ponudbe označil kot poslovno skrivnost, pa tudi delni vpogled v dokumente o dveh izmed ponujenih artiklov. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da prvi vlagatelj na vpogledu (sledeč zapisniku o vpogledu) ni konkretizirano navedel, v podatke o katerih izmed preostalih ponujenih artiklov bi želel vpogledati, tega pa ni storil niti v svojem revizijskem zahtevku. V njem namreč prvi vlagatelj zgolj pavšalno zahteva vpogled v vse vzorce sklopa 4, na tako oblikovano zahtevo pa navezuje tudi predlog po postavitvi izvedenca "tekstilne oz. druge ustrezne stroke", ki naj na podlagi vpogleda v ponudbeno in razpisno dokumentacijo poda izvid in mnenje o tem, ali predloženi vzorci in slikovne predloge izpolnjujejo vse naročnikove zahteve. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je breme zatrjevanja kršitev ter navajanja dejstev in predlaganja dokazov zanje, skladno z določili ZRPJN (4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), na vlagatelju revizijskega zahtevka. Takšnega trditvenega in dokaznega bremena prvi vlagatelj, upoštevajoč dejstvo, da v postopku očitno ni izkoristil možnosti delnega vpogleda v podatke o ostalih ponujenih artiklih v ponudbi izbranega ponudnika (ki mu ga je naročnik, ko je bil ta konkretizirano zahtevan, omogočil glede artiklov pod pozicijo št. 113 in 144, na podlagi česar je prvi vlagatelj oblikoval tudi svoje revizijske navedbe iz točke V revizijskega zahtevka), ni upravičen prenesti niti na organ pravnega varstva (kateremu predlaga uporabo preiskovalnega načela) niti na tretjo osebo (izvedenca).

Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri izvedbi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika za sklop 4 ravnal v neskladju z določili ZJN-2 in ZGD-1, s tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja pa utemeljenosti ni mogoče priznati.

V svojem revizijskem zahtevku prvi vlagatelj dalje zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika za sklop 4 nista bili priloženi Prilogi 2A in 2B, da je na Prilogi 3 podpisan S.P., ki ni zakoniti zastopnik ponudnika (temveč zgolj oseba, pooblaščena za pripravo ponudbe) ter da v Prilogi 9 ni bil naveden kraj, čeprav je bilo to zahtevano kot pogoj.

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4, kot je bila s strani naročnika odstopljena temu organu, ugotavlja, da se v njej nahajajo tudi kopije izpolnjenih obrazcev Priloga 2, Priloga 2A in Priloga 2B. Na kopiji obrazca Priloga 2 je ob tem podan zapis v naslednji vsebini: "Originali posredovani na kazensko evidenco".

Državna revizijska komisija je v zvezi z navedenim sledila prepričljivim navedbam naročnika, ki je ob odločanju o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja pojasnil, da je originale za prvega vlagatelja spornih izpolnjenih obrazcev iz ponudbe izbranega ponudnika posredoval Ministrstvu za pravosodje - kazenski evidenci, kopije, napravljene pred posredovanjem pa je priložil k ponudbi izbranega ponudnika. Takšno ravnanje naročnika je bilo vnaprej predvideno v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila in sicer v 1. točki razdelka "III.2. Osnovna sposobnost", v zvezi z morebitno spornostjo katerega bi moral prvi vlagatelj svoj revizijski zahtevek vložiti že pred potekom roka za oddajo ponudb (šesti odstavek 12. člena ZRPJN). S tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

V zvezi z zatrjevano spornostjo podpisa na obrazcu Priloge 3 Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj ne izkazuje, zakaj naj oseba S.P., ki je podpisala omenjeni obrazec, tega ne bi bila upravičena storiti. Omenjeni obrazec namreč vsebuje izjavo, ki jo podaja izbrani ponudnik za sklop 4 kot pravna oseba, zato je bila tega (za razliko npr. od izjav, ki jih mora podati zakoniti zastopnik pravne osebe kot fizična oseba) upravičena podpisati tudi oseba, za katero prvi vlagatelj sam ugotavlja, da je bila pooblaščena za pripravo ponudbe in ki v družbi izbranega ponudnika, sledeč podatkom AJPES, opravlja funkcijo prokurista. S tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

Glede revizijskih navedb o tem, da na Prilogi 9 ni naveden kraj, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v njegovem stališču, da gre navedeno dejstvo šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika za sklop 4, ponudbe tega ponudnika pa iz navedenega razloga ni mogoče šteti za nepopolno. Tudi s tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

Prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku z dne 23.5.2011 dalje zatrjuje neustreznost predloženih referenc v ponudbi izbranega ponudnika za sklop 4, in sicer iz razloga, ker naj te ne bi dosegale zahtevane vrednosti.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej med drugim določil naslednji pogoj (stran 8 razpisne dokumentacije):

"Ponudnik mora potrditi izjavo o zadostnih tehničnih in kadrovskih zmogljivostih ter predložiti najmanj 3 reference v najmanj vrednosti predložene ponudbe različnih pogodbenih partnerjev (z oceno najmanj dobro) brez reference naročnika.

DOKAZILO:
....Ponudnik mora priložiti potrjeno(-e) izjave o referencah (brez reference naročnika tega javnega naročila) z oceno najmanj dobro in najmanj v skupni vrednosti predložene ponudbe (priloga 13a); ponudnik lahko "referenco" predloži tudi na drugačnem obrazcu, vendar mora le-ta vsebovati najmanj vse podatke iz priloženega obrazca). Reference morajo biti potrjene za obdobje zadnjih 3 let."

Z vpogledom v objavo predmetnega postopka oddaje javnega naročila na Portalu javnih naročil (objava št. JN 621/2011 z dne 20.1.2011) gre dalje ugotoviti, da je naročnik na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov v zvezi s predstavljenim pogojem dne 4.2.2011 podal naslednji odgovor:

"Naročnik vztraja pri opredeljenih zahtevah. Ob tem poudarja, da:
- ne bo upošteval zgolj referenc naročnikov, kot proračunskih porabnikov, pač pa reference vseh pogodbenih partnerjev ponudnika, za katere je izvajal dobave blaga, po katerem naročnik (MORS) povprašuje.
- dosedanji dobavitelji nimajo nobene prednosti, saj (kot izhaja tudi iz same vsebine razpisne dokumentacije) morajo ponudniki predložiti potrjeno(-e) izjave o referencah brez reference naročnika tega javnega naročila. To pomeni, da MORS reference za to javno naročilo ponudnikom ne bo potrjeval."

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4 gre ugotoviti, da je ta v okviru svoje ponudbe med drugim predložil tudi izpolnjen obrazec Priloga 10, na katerem navaja skupno tri referenčne posle, katerih skupna vrednost znaša 1.269.674,10 EUR. Za vse tri referenčne posle je izbrani ponudnik za sklop 4 priložil tudi referenčne izjave referenčnih naročnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je med prvim vlagateljem in naročnikom nesporno, da znaša skupna ponudbena vrednost ponudnika PAN GOSLAR, d.o.o., za oba sklopa, za katera je oddal svojo ponudbo, 793.182,56 EUR.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj vrednostne neustreznosti referenc, predloženih v okviru ponudbe izbranega ponudnika za sklop 4, ni uspel izkazati. Prvi vlagatelj namreč ne izkazuje, zakaj naj bi pri izračunavanju vrednosti referenčnih poslov ne bi bilo dopustno upoštevati reference družbe KRKA, d.d., Novo mesto, ki je pri svojih izračunih sam ni upošteval. Domnevati gre sicer, da prvi vlagatelj navedeno referenco ocenjuje kot sporno iz razloga, ker navedeni referenčni naročnik (sledeč prvemu vlagatelju) ni zavezanec za javno naročanje, kar pa ob upoštevanju predstavljenega naročnikovega pojasnila razpisne dokumentacije z dne 4.2.2011 (s katerim je izenačil reference "javnih" in ostalih naročnikov) ne predstavlja razloga za neustreznost omenjene reference. Ker prvi vlagatelj tako ne izkazuje razlogov za neupoštevnost katere od predloženih referenc, skupna vrednost teh pa presega vrednost ponudbe izbranega ponudnika, s tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

Prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku dalje izpostavlja, da izbrani ponudnik za sklop 4 ni parafiral vseh strani vzorca pogodbe (Priloge 15) ter da ta ni datiran.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer zahteval, da bi morali ponudniki parafirati vsako stran vzorca pogodbe - naročnik je v razpisni dokumentaciji naročnik določil zgolj, da mora biti vzorec pogodbe "podpisan in žigosan" (stran 8 razpisne dokumentacije) oziroma da ponudnik tega "â??podpiše in žigosa, s čimer potrjuje, da je seznanjen in se strinja z določili pogodbe" (Priloga 15). Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4 pokaže, da je omenjeni ponudnik takšno zahtevo izpolnil, saj je vzorec pogodbe na za to predvidenem mestu podpisal in žigosal. Navedbe prvega vlagatelja o tem, da naj bi bilo parafiranje vsake strani pogodbe "v razpisu določeno kot izločilni pogoj", torej ne držijo, izbranemu ponudniku pa takšne zahteve posledično ni bilo potrebno izpolniti. Enako Državna revizijska komisija ugotavlja tudi v zvezi z zapisom datuma na vzorcu pogodbe - tudi zahteve v zvezi z vpisom tega razpisna dokumentacija ne vsebuje, nevpis datuma na vzorec pogodbe pa tako ne more predstavljati razlogov za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. S tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

Prvi vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da izbrani ponudnik za sklop 4 v svoji ponudbi ni predložil varnostnega lista za artikel pod pozicijo št. 113, za artikel pod pozicijo št. 144 pa naj bi predložil neustrezen varnostni list in naj ne bi predložil potrdila o vpisu v register biocidnih proizvodov.

Iz določil prvega odstavka 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, kadar sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik pa, skladno z istim določilom, od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedene pravne podlage v zvezi z na tem mestu obravnavanimi revizijskimi navedbami prvega vlagatelja sprejema argumente naročnika, ki je v odločitvi o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja pojasnil, da je varnostni list za artikel pod pozicijo št. 144 pridobil sam (prek spletne strani http://www.iris.si/images/stories/ gasper/VarnostniListi/HumanaMedicina/dezinfekcijskiro.pdf, v katero je vpogledala tudi Državna revizijska komisija), z varnostnim listom pod zaporedno št. 113 pa že razpolaga in ga zato ni bilo potrebno pridobivati. Državna revizijska komisija ravno tako sprejema tudi argumente naročnika o tem, da je prek javno dostopnega seznama na spletnih straneh Urada za kemikalije pri Ministrstvu za zdravje (www.uk.gov.si...) sam preveril vpis spornih artiklov v register biocidnih proizvodov. Pri tem gre dodati, da je en od potencialnih ponudnikov na Portalu javnih naročil (objava št. JN 621/2011 z dne 20.1.2011) zastavil naslednje vprašanje: "Naročnik zahteva, da ponudnik predloži za ponujene artikle veljavno potrdilo o vpisu v register biocidnih pripravkov. Ali lahko ponudnik v primeru, da ponudi npr. DOMESTOS, ki ga kupuje v prosti prodaji v npr. TUšU za katerega potrdila nima je pa naveden v seznamu oz. registru biocidnih pripravkov predloži kar izpis iz le tega"" Na navedeno vprašanje je naročnik dne 22.2.2011 odgovoril pritrdilno, s čemer je predložitev z razpisno dokumentacijo zahtevanega "potrdila o vpisu v register biocidnih pripravkov" izenačil s predložitvijo izpisa iz seznama oz. registra biocidnih pripravkov. Ker je naročnik vse zatrjevane pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika tako očitno lahko odpravil sam, izbranega ponudnika k njihovi odpravi ni bil upravičen ali dolžan pozivati. Ker prvi vlagatelj ne izkazuje, zakaj naj bi bila ponudba izbranega ponudnika za sklop 4 navkljub temu nepopolna, pa s tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

Prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku z dne 23.5.2011 kot slednje navaja zahteve razpisne dokumentacije glede tehničnih listov, pri čemer pa s tem v zvezi ne zatrjuje nikakršnih kršitev. Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih navedb posledično ni obravnavala.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom z dne 23.5.2011 (vloženim dne 30.5.2011) ni uspel izkazati zatrjevane nezakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 4, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-59/2011-80 z dne 18.5.2011. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev revizijski zahtevek z dne 23.5.2011 (vložen dne 30.5.2011), na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek prvega vlagatelja z dne 17.5.2011 (vložen dne 20.6.2011), ki se nanaša na odločitev o oddaji 2. sklopa predmetnega javnega naročila.

V svojem revizijskem zahtevku prvi vlagatelj najprej zatrjuje, da mu je bila v postopku kršena pravica do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija se s tem v zvezi sklicuje na obrazložitev, ki je bila v tem sklepu že podana ob obravnavi revizijskih navedb prvega vlagatelja v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo za 4. sklop javnega naročila. Ob tem ponovno poudarja, da ne držijo navedbe prvega vlagatelja o tem, da je ponudnik PAN GOSLAR, d.o.o. (izbrani ponudnik za sklop 2), sklep o varovanju poslovne skrivnosti predložil šele na vpogledu v njegovo ponudbo. Z vpogledom v ponudbo omenjenega ponudnika gre namreč ugotoviti, da je tej priložen tudi Sklep omenjenega ponudnika z dne 28.5.2007, iz katerega izhaja odločitev zakonitega zastopnika, da se "za poslovno skrivnost podjetja štejejo naslednji podatki:
- naslovi in ime dobavitelja izdelka,
- komercialno ime proizvoda, ki ga ponujamo v vseh postopkih javnega naročanja,
- sestava cene proizvodov, ki jih ponujamo v vseh postopkih javnega naročanja,
- % porabe ponujenega sredstva."

Iz sklepa, v nasprotju z drugačnimi navedbami prvega vlagatelja, izhaja tudi, da so z njim seznanjeni "družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost", pa tudi, da se "za poslovno skrivnost /se/ štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje zvedela nepooblaščena oseba". Ob zapisanem (sledeč spisovni dokumentaciji) drži navedba prvega vlagatelja, da je izbrani ponudnik za sklop 2 naknadno (pred izvedbo vpogleda v njegovo ponudbo) predložil še dodaten Sklep z dne 15.6.2011, s katerim je kot poslovno skrivnost določil slikovne predloge za vse artikle v sklopu 2 ter varnostne liste in navodila za uporabo za vse izdelke v sklopu 2, in sicer tisti del, v katerem je razvidno komercialno ime izdelka in proizvajalec izdelka. Pri tem pa je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik z navedenim sklepom obsega varovanih podatkov, glede na predstavljeno vsebino njegovega Sklepa z dne 28.5.2007, dejansko ni razširil - predložene slikovne predloge in drugi dokumenti (oziroma iz njih izhajajoči podatki) so bili kot poslovna skrivnost namreč opredeljeni že s sprejemom prvotnega sklepa (in s tem, v nasprotju z drugačnim mnenjem prvega vlagatelja, varovani že od nastanka dalje).

Državna revizijska komisija tudi na tem mestu ugotavlja, da v zadevi ni spora o tem, da je naročnik prvemu vlagatelju (kljub vsebini sklepa izbranega ponudnika z dne 28.5.2007) omogočil vpogled v podatke, ki jih kot javne opredeljuje drugi odstavek 22. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija pa ugotavlja tudi, da je naročnik prvemu vlagatelju, sledeč Zapisniku o poteku vpogleda v ponudbeno dokumentacijo z dne 16.6.2011, omogočil tudi delni vpogled v dokumentacijo za artikle pod pozicijami št. 11, 12, 13, 14, 15 ter 18; na vpogledu je bilo namreč ugotovljeno, da za omenjene artikle niso bila predložena potrdila o vpisu v register biocidnih proizvodov.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prvemu vlagatelju omogočil vpogled v podatke, ki jih ZJN-2 opredeljuje kot javne, ob ustreznem spoštovanju s strani izbranega ponudnika predloženega sklepa, s katerim je ta nekatere podatke iz svoje ponudbe označil kot poslovno skrivnost, pa tudi delni vpogled v dokumente o dveh izmed ponujenih artiklov. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da prvi vlagatelj na vpogledu (sledeč zapisniku o vpogledu) ni konkretizirano navedel, v podatke o katerih izmed preostalih ponujenih artiklov bi želel vpogledati, tega pa ni storil niti v svojem revizijskem zahtevku. V njem namreč vlagatelj namreč zgolj pavšalno zahteva, da Državna revizijska komisija, v skladu s preiskovalnim načelom, pregleda vse dele ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost. Državna revizijska komisija na tem mestu ponavlja, da je breme zatrjevanja kršitev ter navajanja dejstev in predlaganja dokazov zanje, skladno z določili ZRPJN (4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), na vlagatelju revizijskega zahtevka. Takšnega trditvenega in dokaznega bremena pa prvi vlagatelj, tudi upoštevajoč dejstvo, da v postopku očitno ni izkoristil možnosti delnega vpogleda v podatke o ostalih ponujenih artiklih v ponudbi izbranega ponudnika (ki mu ga je naročnik, ko je bil ta konkretizirano zahtevan, omogočil glede artiklov pod pozicijami št. 11, 12, 13, 14, 15 ter 18, na podlagi česar je prvi vlagatelj oblikoval tudi svoje revizijske navedbe iz točke IV revizijskega zahtevka), ni upravičen prenesti na organ pravnega varstva. S tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja utemeljenosti posledično ni mogoče priznati.

Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava niti revizijskim navedbam prvega vlagatelja, ki se nanašajo na vodenje vpogleda in podpis izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija s tem v zvezi sprejema argumente naročnika, ki v svoji odločitvi o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja pojasnjuje svojo notranjo organizacijo in navaja pravni akt (Pravilnik o podpisovanju dokumentovâ?? z dne 23.7.2010), s katerim je bilo I.N. dano pooblastilo za podpis odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku z dne 17.5.2011 dalje zatrjuje neustreznost podpisovanja ponudbe ponudnika PAN GOSLAR, d.o.o.

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da se na prilogah, ki jih kot sporne označuje prvi vlagatelj, pojavljata dva različna podpisa. Za prvega vlagatelja je nesporno, da se na Prilogi 1 nahaja podpis osebe S.P., ki je na isti prilogi opredeljena kot oseba, pooblaščena za sprejem odločitve in podpis pogodbe. Podpis iste osebe je (za prvega vlagatelja ponovno nesporno) podan tudi na Prilogi 2, na kateri pa se nahaja še dodaten (različen) podpis, in sicer ob imenu zakonitega zastopnika izbranega ponudnika za sklop 2, osebe A.P. Slednji podpis se nahaja še na Prilogi 2A, ki se nanaša na pridobitev potrdila iz kazenske evidence za osebo A.P., ter na Prilogi 2B, ki se nanaša na pridobitev potrdila iz kazenske evidence za izbranega ponudnika za sklop 2 kot pravno osebo. Podpisi, za katere prvi vlagatelj tudi sam navaja, da pripadajo osebi S.P., se nahajajo še na za vlagatelja spornih Prilogah 3, 9, 11, 12 ter 13.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega pritrjuje prvemu vlagatelju v njegovi ugotovitvi, da je del ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2 podpisan strani osebe S.P. Državna revizijska komisija pa ob tem ugotavlja tudi, da prvi vlagatelj ne izkazuje, zakaj naj oseba S.P., ki je podpisala Priloge 1, 2 (poleg osebe A.P.), 3, 9, 11, 12 ter 13, tega ne bi bila upravičena storiti. Omenjeni obrazci se namreč nanašajo na izbranega ponudnika za sklop 2 kot pravno osebo (Priloga 2 vsaj delno), zato je bila te upravičena podpisati tudi oseba, za katero prvi vlagatelj sam ugotavlja, da je na Prilogi 1 navedena kot pooblaščenec in ki v družbi izbranega ponudnika, sledeč podatkom AJPES, opravlja funkcijo prokurista. Nasprotno pa gre ugotoviti, da sta bili Prilogi 2 in 2A, ki se nanašata na zakonitega zastopnika izbranega ponudnika za sklop 2 kot fizično osebo (Priloga 2 le delno), skladno z zahtevami ZJN-2 podpisani (tudi) s strani osebe A.P. (direktorja izbranega ponudnika). Nespornost podpisov na slednjih obrazcih, kot sicer utemeljeno izpostavlja naročnik, izhaja tudi iz dejstva, da je te brez ugovorov sprejela tudi Kazenska evidenca pri Ministrstvu za pravosodje.

Ker je ocenila, da je z zgornjim povezano dejansko stanje razjasnjeno v zadostni meri za sprejem odločitve, je Državna revizijska komisija dokazni predlog prvega vlagatelja po postavitvi izvedenca grafologa zavrnila kot nepotreben, na tem mestu obravnavanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja pa Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

V svojem revizijskem zahtevku prvi vlagatelj kot sporno izpostavlja tudi, da na Prilogi 9 ni naveden kraj ter da vzorec pogodbe (Priloga 15) ni bil parafiran na vsaki strani.

Državna revizijska komisija se v zvezi s takšnimi revizijskimi navedbami v celoti sklicuje na obrazložitev, ki je bila podana ob obravnavi enakih revizijskih navedb, podanih v vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 23.5.2011. Na tem mestu ponavlja, da gre odsotnost navedbe kraja na Prilogi 9 šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost ter da naročnik v razpisni dokumentaciji zahteve po tem, da bi moral biti vzorec pogodbe parafiran na vsaki strani, ni postavil, zato izbranemu ponudniku takšne zahteve tudi ni bilo potrebno izpolniti. S tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

Kot naslednje prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje neustreznost referenc, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2.

Glede zatrjevane spornosti reference UKC Ljubljana, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne držijo revizijske navedbe prvega vlagatelja o tem, da je referenčni naročnik ocenil, da je izbrani ponudnik za sklop 2 omenjeni referenčni posel izvedel "zadovoljivo". Z vpogledom v referenčno potrdilo UKC Ljubljana gre namreč ugotoviti, da je omenjeni referenčni naročnik na njem navedel, da so bili "s kvaliteto dobavljenih izdelkov zadovoljni". Državna revizijska komisija s tem v zvezi pritrjuje argumentu naročnika, da izjave referenčnega naročnika o tem, da je bil z dobavljenim blagom zadovoljen, ni mogoče šteti za izjavo o tem, da so bile dobave izbranega ponudnika zgolj zadovoljive, kot to meni prvi vlagatelj. Ker prvi vlagatelj drugih razlogov za zatrjevano neustreznost na tem mestu obravnavane reference ne navaja, pa s tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na zatrjevano vrednostno neustreznost predloženih referenc, se Državna revizijska komisija v celoti sklicuje na obrazložitev, ki je bila podana ob obravnavi enakih revizijskih navedb, podanih v revizijskem zahtevku prvega vlagatelja z dne 23.5.2011. Na tem mestu ponavlja, da je naročnik s pojasnilom razpisne dokumentacije z dne 4.2.2011 izenačil reference "javnih" in ostalih naročnikov ter da skupna vrednost referenc, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2, znaša 1.269.674,10 EUR, s čemer presega skupno ponudbeno vrednost tega ponudnika za oba sklopa, za katera je oddal svojo ponudbo, ki znaša 793.182,56 EUR. Tudi revizijskim navedbam o vrednostni neustreznosti predloženih referenc izbranega ponudnika za sklop 2 Državna revizijska komisija utemeljenosti posledično ne priznava.

Prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku z dne 17.5.2011 dalje zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2 iz razloga, ker naj omenjeni ponudnik v svoji ponudbi ne bi predložil potrdila za svetovalca za kemikalije.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v poglavju "V. SPLOšNE, TEHNIČNE IN STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA VEZANE NA PREDMET JAVNEGA NAROČILA" med splošnimi in strokovnimi zahtevami za 1, 2, 3 in 7 sklop javnega naročila med drugim določil:

"Ponudniki morajo za izvajanje Zakona o kemikalijah določiti enega ali več svetovalcev za kemikalije v skladu z Zakonom o kemikalijah (Ur. l. RS št. 110/03 - UPB1, 16/08), kar dokazuje z veljavnim Potrdilom o opravljenem preskusu znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in promet kemikalij, k ponudbi priložiti predložiti kopijo veljavnega potrdila svojega svetovalca."

Z vpogledom v objavo predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil (objava št. JN 621/2011 z dne 20.1.2011) pa gre ugotoviti, da je naročnik prejel naslednje vprašanje v zvezi s predstavljenim pogojem:

"V vaših zahtevah je tudi, da moramo za svetovalca za kemikalije, predložiti potrdilo o opravljenem preizkusu znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in promet kemikalij. Naš svetovalec takšnega potrdila ne želi dati, ker gre za varstvo osebnih podatkov (v bistvu je to enako, kot če bi zahtevali predložitev spričeval o končanem šolanju) in lahko pride do zlorabe le- tega. Lahko pa predložimo izjavo, da imamo določenega svetovalca, ki ima opravljen preizkus."

Na tako zastavljeno vprašanje je naročnik dne 22.2.2011 podal naslednji odgovor:

"Dovolj je izjava ponudnika, da ima svetovalca za kemikalije, ki ima opravljen preizkus znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in promet kemikalij. Če bo v fazi analize ponudb naročnik ocenil, da potrebuje dokazilo oziroma potrdilo o opravljenem preizkusu, ga bo moral ponudnik predložiti."

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik prvotno zahtevo razpisne dokumentacije po tem, da morajo ponudniki v svojih ponudbah za svetovalca za kemikalije predložiti kopijo veljavnega potrdila o opravljenem preskusu znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in promet kemikalij, s svojim pojasnilom (odgovorom na vprašanje) z dne 22.2.2011 spremenil tako, da je odtlej namesto predložitve potrdila dopustil tudi predložitev zgolj izjave ponudnika o tem, da ima svetovalca za kemikalije. Ker ponudnikom omenjenega potrdila v ponudbi posledično ni bilo potrebno predložiti, revizijskim navedbam prvega vlagatelja o tem, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika za sklop 2 iz razloga nepredložitve spornega potrdila nepopolna, utemeljenosti ni mogoče priznati.

V svojem revizijskem zahtevku prvi vlagatelj zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik za sklop 2 za artikle pod pozicijami št. 11, 12, 13, 14, 15 ter 18 ni predložil potrdila o vpisu v register biocidnih proizvodov.

Državna revizijska komisija v zvezi s temi revizijskimi navedbami najprej ponavlja v tem sklepu že zapisano ugotovitev, da je naročnik s svojim pojasnilom (odgovorom na vprašanje) z dne 22.2.2011 predložitev z razpisno dokumentacijo zahtevanega "potrdila o vpisu v register biocidnih pripravkov" izenačil s predložitvijo izpisa iz seznama oz. registra biocidnih pripravkov. Državna revizijska komisija dalje ponavlja, da naročnik, skladno z določili prvega odstavka 78. člena ZJN-2, od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija v zvezi z na tem mestu obravnavanimi revizijskimi navedbami prvega vlagatelja sprejema argumente naročnika, ki je v odločitvi o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja pojasnil, da je prek javno dostopnega seznama na spletnih straneh Urada za kemikalije pri Ministrstvu za zdravje (www.uk.gov.si...) sam preveril vpis spornih artiklov pod pozicijami št. 11, 12 ter 18 v register biocidnih proizvodov. Ob dejstvu, da prvi vlagatelj zgolj pavšalno in brez, da bi v svojem revizijskem zahtevku za to navedel kakršnakoli dejstva ali dokaze, zatrjuje, da so artikli pod pozicijami 13, 14 in 15 biocidna sredstva, Državna revizijska komisija (v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu) sprejema tudi argumente naročnika o tem, zakaj navedenih sredstev ni mogoče priglasiti kot biocidni proizvod (poziciji 14 in 15) oz. zakaj zanje spornega potrdila ni zahteval (artikel pod pozicijo št. 13). Kot pavšalne in z dejstvi ter dokazi nepodkrepljene Državna revizijska komisija označuje tudi dvome prvega vlagatelja o tem, ali je ponujeno sredstvo pod pozicijo št. 13 "resnično namensko glede na zahteve naročnika" ter o tem, da izbrani ponudnik pod pozicijama 14 in 15 ni ponudil čistilnega in dezinfekcijskega sredstva temveč samo čistilno sredstvo. Tudi s tem v zvezi Državna revizijska komisija posledično (v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu) kot utemeljene sprejema argumente naročnika, ki pojasnjuje sestavo sredstev, ki so bila ponujena pod omenjenimi pozicijami, in njihovo ustreznost glede na zahteve razpisne dokumentacije. S tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

Prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku z dne 17.5.2011 dalje navaja zahteve razpisne dokumentacije glede tehničnih listov, pri čemer pa s tem v zvezi ne zatrjuje nikakršnih kršitev. Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih navedb posledično ni obravnavala.

Kot naslednje prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku naročniku očita fraudulozno ravnanje, saj naj bi enovito javno naročilo razdelil na način, da v različnih časovnih obdobjih sprejema odločitve o izbiri za različne sklope.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da v ZJN-2 ni najti določila, ki bi naročniku prepovedalo izdajanje odločitev o oddaji posameznih sklopov javnega naročila v obliki več dokumentov, ki so izdani v različnih časovnih obdobjih. ZJN-2 celo nasprotno "sklop" opredeljuje kot "del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno" (31. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) ter vzpodbuja k delitvi javnih naročil na sklope, kadar je to seveda možno in primerno (drugi odstavek 6. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija s tem v zvezi kot utemeljene označuje argumente naročnika, ki je v odločitvi o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja pojasnil, da je moral pred sprejemom odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila pri različnih sklopih tega izvesti različna procesna dejanja, ki so mu vzela različno časa, pri tem pa je moral upoštevati tudi določila prvega odstavka 79. člena ZJN-2, ki se nanašajo na rok, v katerem mora naročnik sprejeti svojo odločitev o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da bi bilo ravnanje naročnika, ki je izdal več (časovno ločenih) odločitev o oddaji posameznih sklopov predmetnega javnega naročila, neskladno z določili ZJN-2. Državna revizijska komisija pojasnjuje tudi, da se določila ZRPJN, ki urejajo plačilo takse za revizijski postopek, ne navezujejo na vprašanje, ali gre za isti ali drug razpis, kot to navaja vlagatelj, temveč je, skladno z določili 22. člena ZRPJN, plačilo takse vezano na vsakokratno vložitev revizijskega zahtevka. V kolikor ponudnik vloži več revizijskih zahtevkov, mora (ne glede na to, ali so bili revizijski zahtevki vloženi v okviru istega postopka oddaje javnega naročila) predpisano takso za revizijski postopek plačati ob vsakokratni vložitvi vsakega od revizijskih zahtevkov. Tudi s tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja Državna revizijska komisija utemeljenosti ne priznava.

Kot slednje prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku z dne 17.5.2011 zatrjuje, da naj bi izbrani ponudnik za sklop 2 nedopustno dopolnjeval svojo ponudbo.

Državna revizijska komisija z vpogledom v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik na izbranega ponudnika dne 16.5.2011 naslovil dopis, v katerem ga je pozval k predložitvi pojasnil o štirih izmed ponujenih artiklov. Naročnik je zahteval predložitev izjav o tem, da dva izmed ponujenih artiklov ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije, predložitev vzorca za tretjega izmed artiklov ter predložitev tehnične dokumentacije za četrti artikel. Na navedeni poziv je izbrani ponudnik za sklop 2 odgovoril z dopisom z dne 18.5.2011, v prilogi katerega je naročniku dostavil zahtevani izjavi, vzorec ter tehnično dokumentacijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da opisana korespondenca med naročnikom in izbranim ponudnikom za sklop 2 ni privedla do nedopustne dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2, s tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja pa utemeljenosti ni mogoče priznati.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom z dne 17.5.2011 (vloženim dne 20.6.2011) ni uspel izkazati zatrjevane nezakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 2, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-59/2011-106 z dne 8.6.2011. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev revizijski zahtevek z dne 17.5.2011 (vložen dne 20.6.2011), na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Kot slednje je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka obravnavala revizijski zahtevek drugega vlagatelja z dne 30.5.2011.

V svojem revizijskem zahtevku drugi vlagatelj med drugim zatrjuje, da je izbrani ponudnik za sklop 6 v svoji ponudbi ponudil izdelek, ki ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, določenim za artikel pod "Zš1" - ponujene brisače v roli naj bi bile namreč večjega premera od dopuščenega.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v okviru predmeta javnega naročila med drugim razpisal naslednji predmet (artikel pod "Zš 1" v Prilogi 14f - POPRAVKI):

"BRISAČE v ROLI, za stenski avtomatski podajalnik brisač HIGENIUS s potegom obeh rok;- mere podajalnika oz. nosilca (v cm): V29x G19x š31- mere role (v cm): širina role 23 - 25 cm, max fi role: 12 cm, kvalitetni razred: 100% čista celuloza, visoko vpojna, bele barve".

V razpisni dokumentaciji pa je naročnik določil tudi (Dodatne zahteve za sklop 6 - HIGIENSKA PAPIRNA KONFEKCIJA S POLNJENJEM, stran 12 razpisne dokumentacije):

"V kolikor ponudnik za sklop 6, za pozicije, kjer so navedeni dozatorji konkretnih proizvajalcev, ne more ponuditi polnil oziroma bi cena za te pozicije močno odstopala od povprečnih cen za istovrstno blago, veljavnih na tržišču (ker se je polnilo pridobilo pri proizvajalcu ali pri konkurenčnem ponudniku), ponudnik za te pozicije lahko ponudi svoja polnila, vendar mora istočasno brezplačno ponuditi svoje dozatorje (enotne od enega, izbranega proizvajalca) za vse prostore, kjer so ti dozatorji, ki jih "nadomešča" montirani (vključujoč brezplačno demontažo starih in montažo novih dozatorjev). Ponudnik mora zagotoviti, da bo demontažo in montažo na vseh lokacijah izvedel v roku 1 (enega) meseca šteto od dneva nastopa veljavnosti pogodbe. V času menjave mora zagotavljati nemoteno oskrbo vseh prostorov naročnika na teh izbranih lokacijah. V kolikor dobavitelj tega v roku ne izvede ali ne poskrbi za nemoteno oskrbo, lahko to za dobavitelja izvede naročnik, vendar na stroške dobavitelja. V kolikor ponudnik ponudi svoje dozatorje mora pozicije, za katere bo ponudil svoje dozatorje, v tabeli ponudba cene ali na kakšnem drugem mestu jasno označiti."

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 6 gre ugotoviti, da ta pri artiklu pod "Zš1" ni ponudil svojih dozatorjev, zato morajo ponujene "BRISAČE v ROLI", da bi jih bilo mogoče šteti za ustrezne (ponudbo izbranega ponudnika za sklop 6 pa popolno) v celoti izpolnjevati s strani naročnika določene tehnične zahteve, ki se nanašajo na polnilo za avtomatski podajalnik brisač HIGENIUS. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da iz tehničnega lista, kot je bil v ponudbi izbranega ponudnika za sklop 6 predložen za artikel pod "Zš1" izhaja, da je omenjeni ponudnik pod navedeno postavko ponudil artikel, ki se po nazivu in EAN (ITF) kodi ujema z istovrstnimi podatki pri enem izmed artiklov, ki so navedeni v tehničnem listu, ki ga je k svojemu revizijskemu zahtevku priložil drugi vlagatelj. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je pri omenjenem artiklu na tehničnem listu, predloženem s strani drugega vlagatelja, naveden premer role 150 mm, z navedbo možnega odstopanja Â"5%. Skladen z navedenim podatkom je po oceni Državne revizijske komisije tudi dejanski premer vzorca ponujenega blaga, kot ga je izbrani ponudnik za sklop 6 dostavil naročniku in ki je bil v okviru revizijskega postopka odstopljen tudi temu organu.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je izbrani ponudnik za sklop 6 v svoji ponudbi pod postavko "Zš1" ponudil artikel, ki ne izpolnjuje s strani naročnika določenih tehničnih zahtev. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji določil, da znaša maksimalni dopuščeni premer (fi) role 12 cm, premer brisače v roli, ki jo je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik za sklop 6, pa navedeno mejo presega.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika za sklop 6 neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in s tem nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik je bil takšno ponudbo dolžan izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Ker tega ni storil, temveč je izbranemu ponudniku za sklop 6 tudi oddal predmetno javno naročilo (v obravnavanem sklopu), je naročnik ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 6 je posledično nezakonita, s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja pa so utemeljene.

V posledici zgornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, revizijskemu zahtevku drugega vlagatelja dne 30.5.2011 ugodila, in sicer tako, da je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Čistilni in toaletni material ter pripomočki za čiščenje" v sklopu 6: "Higienska papirna konfekcija s polnjenjem", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-59/2011-78 z dne 18.5.2011.

Ker je že presoja zgornjih revizijskih navedb narekovala razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v obravnavanem sklopu, Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka ni obravnavala revizijskih navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano kršitev njegove pravice do vpogleda v dokumentacijo; obravnavanje teh navedb na položaj drugega vlagatelja v postopku namreč ne bi moglo v ničemer vplivati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v svojih revizijskih zahtevkih z dne 23.5.2011 (vložen dne 30.5.2011) ter z dne 17.5.2011 (vložen dne 20.6.2011) zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Po argumentu a contrario iz navedenega določila izhaja, da vlagatelj v primeru, ko njegov zahtevek za revizijo ni utemeljen, do povrnitve stroškov s strani naročnika ni upravičen.

Ker prvi vlagatelj s svojima revizijskima zahtevkoma ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, je v svojem revizijskem zahtevku z dne 30.5.2011 zahteval tudi drugi vlagatelj.

Iz določil že citiranega tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Drugi vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, kot potrebne priznava stroške, nastale z revizijo v višini 5.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava stroška pod postavko "materialni stroški", saj je ta postavka stroškov po vsebini in višini neobrazložena (peti odstavek 22. člena ZRPJN), kot tudi ne stroškov pod postavko "priprava revizijskega zahtevka", saj drugi vlagatelj v predmetnem postopku ni bil zastopan po pooblaščencu - odvetniku, ki bi bil upravičen do nagrade po predpisih o odvetništvu, ravno tako pa ni izkazana tudi nobena druga podlaga za priznanje teh stroškov.

Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik oba revizijska zahtevka prvega vlagatelja (z dne 17.5.2011 ter z dne 23.5.2011) zavrnil kot neutemeljena, ta pa je kot neutemeljena zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora drugi vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 10.000,00 EUR (skupni znesek dveh vplačanih taks v višini 5.000,00 EUR), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 18.8.2011



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana,
- Europap, d.o.o., Cesta 24. junija 23, Ljubljana,
- PAN GOSLAR, d.o.o., Brest 4, Ig,
- VALTEX&CO, d.o.o., Koprska ulica 72, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.