018-233/2011 Občina Gornji Petrovci

Številka: 018-233/2011-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in Vide Kostanjevec kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Prevozi šoloobveznih otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2011/2012", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Prevoz oseb Franc Žujs, s.p., Ženavlje 41, Petrovci, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Zvonko Brenčič, Cvetkova ulica 17, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika OBČINA GORNJI PETROVCI, Gornji Petrovci 31d, Petrovci (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 18. 8. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja, za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 3. 6. 2011, pod št. 430-0007/2011-1, izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Prevozi šoloobveznih otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2011/2012". Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 3. 6. 2011, pod št. objave NMV1853/2011.

Naročnik je dne 6. 7. 2011, pod št. 430-0007/2011-16, izdal Odločitev o javnem naročilu, s katero je ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda ponudniku Vladimir Hozjan, s.p., šulinci 87a, Petrovci (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 7. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ker po njegovem mnenju izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v navodilih določil, da bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi tehnično brezhibnega vozila z opremo, ki jo določajo predpisi za prevoze skupine otrok (točka 11) in da morajo, glede na tehnične karakteristike obstoječih cest (javne poti, širine 2,5 m, manjša mesta za obračanje vozil), po katerih se bo dnevno odvijal prevoz, ponudniki zagotoviti za izvajanje storitev vozilo, ki ne presega obremenitve 3.700 kg in imajo kapaciteto maksimalno 25 sedežev. Pogoj so ponudniki morali izkazati s kopijo veljavnega prometnega dovoljenja in kopijo potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa. Izbrani ponudnik nima primernega vozila za opravljanje prevozov za sklop B, ker se za prevoz 21 učencev na progi b (17,4 km) zahteva vozilo z 21 sedeži. To je razlog, zaradi katerega bi ponudba izbranega ponudnika morala biti izločena, še zlasti zato, ker je naročnik izrecno zahteval lastništvo ustreznega vozila. Naročnik v zvezi z izkazom kapacitete vozila, kot se zahteva za vsakokratno število koristnikov prevoza, kakor tudi za izkazovanje ustreznih vozil, ki bodo prilagojena vsakokratnim pogojem na cestišču, ni zahteval ustreznega dokaza.

Vlagatelj tudi opozarja, da iz razlogov varnosti otrok, ki mora biti na prvem mestu, ni primerno, da naročnik dopušča ponudniku opravljanje storitev s podizvajalci. Če bi že bilo možno storitev opravljati s podizvajalci, pa bi moral naročnik ponudnika v razpisnih pogojih zavezati, da tudi za podizvajalce dokaže izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, tako, kot to velja za ponudnika. Vlagatelj meni, da naročnik s tako formulacijo posebnega pogoja ni podal jasne osnove za izločanje ponudb, ki ne ustrezajo temu pogoju. Zaradi navedenega so po prepričanju vlagatelja določila razpisne dokumentacije v nasprotju s 23. členom ZJN-2 in vlagatelju onemogočajo pripravo pravilne ponudbe.

Vlagatelj dalje trdi, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je za opravljanje storitve podal neobičajno nizko ceno, ki že sama po sebi vzbuja dvom, da bo zadostil pogojem tehnične ustreznosti vozil, kakor tudi usposobljenosti voznikov. Zato bi moral naročnik skladno s prvim odstavkom 53. člena ZJN-2 zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za kateri meni, da so merodajne in bi jih moral, upoštevajoč prejeto obrazložitev, pred odločitvijo o izbiri ponudnika preveriti.

Vlagatelj še opozarja, da naročnik v dokumentaciji za zbiranje ponudb ne navaja dokumentov, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev, s čimer krši ZJN-2. Naročnik prav tako ne zahteva nobenih dokazil o referencah ponudnika, kar je neprimerno in neodgovorno.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25. 7. 2011 izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja.

Naročnik je dne 27. 7. 2011, pod št. 430-0007/2011-24, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik navaja, da iz zahteve v razpisni dokumentaciji, na katero se sklicuje vlagatelj, izhaja, da so se na razpis lahko prijavili ponudniki, ki razpolagajo z vozili, katerih osna obremenitev ne presega 3.700 kg in ne presega kapacitete 25 sedežev in izpolnjujejo ostale pogoje iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik se je za sklop B prijavil z dvema voziloma, ki izpolnjujeta zahtevane pogoje, podatki pa so razvidni iz priloženih kopij potrdil o skladnosti za vozilo homologiranega tipa. Naročnik ugotavlja, da izbrani ponudnik z omenjenima vozila lahko opravlja prevoze otrok na relaciji sklopa B in s tem ne ogroža varnosti otrok.

V zvezi z revizijskimi očitki o podizvajalcu naročnik odgovarja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel, da bo storitev opravljal s podizvajalci. Naročnik pa ne razume navedbo vlagatelja, da so določila razpisne dokumentacije v nasprotju s 23. členom ZJN-2, ker ta člen govori o jeziku v postopku javnega naročanja.

Naročnik se dalje opredeli do revizijske trditve o neobičajno nizki ceni izbranega ponudnika. Pojasni, da je izbrani ponudnik ponudil nižjo ceno od vlagatelja in hkrati za 10,5 % višjo ceno od ocenjene vrednosti javnega naročila, zato se naročnik ne strinja, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno. Tudi v tem delu naročnik ne razume navedbo vlagatelja, da bi v skladu s prvim odstavkom 53. člena ZJN-2 moral zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, kajti omenjeni člen govori o podaljšanju rokov priprave ponudbe.

Naročnik še navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, katere pogoje morajo ponudniki izpolnjevati, da lahko uspešno sodelujejo na razpisu. Izbrani ponudnik je za izkazovanje pogojev predložil vso zahtevano dokumentacijo in potrdila. Naročnik smatra, da ni potrebe za dodatne zahteve o referencah ponudnika.

Naročnik je z vlogo z dne 27. 7. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka oddaje in revizije javnega naročila.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po postopku oddaje naročila male vrednosti, skladno s 30.a členom Zakona o javnem naročanju (Uradni Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), v dveh sklopih (A in B). Prejel je dve pravočasni ponudbi. Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila z dne 6. 7. 2011 izhaja, da je naročnik po razvrstitvi ponudb, glede na merilo, preveril in ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in zato odločil, da se javno naročilo, v obeh sklopih, odda izbranemu ponudniku.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo na tej podlagi izbral za sklop B (za katerega je predložil ponudbo vlagatelj), ravnal v nasprotju z ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Sporno naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik ugotoviti kot nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po določbi prvega odstavka 30.a člena ZJN-2 lahko naročnik omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih pogojev. Po določbi drugega odstavka 41. člena ZJN-2 naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti odda javno naročilo, potem, ko: a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej izpodbija ravnanje naročnika, ki je izbranemu ponudniku priznal izpolnjevanje pogoja glede zagotavljanja tehnično ustreznih vozil.

Gre za vprašanje izkazovanja tehnične sposobnosti ponudnika, skladno s 45. členom ZJN-2, ki v h) točki drugega odstavka 45. člena določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti, glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, z izjavo o orodjih, obratni ali tehnični in drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo naročila.

Naročnik v okviru 11. točke (Tehnična in kadrovska sposobnost) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), določil naslednji pogoj:

"Ponudnik ima tehnično brezhibno vozilo z opremo, ki jo določajo predpisi za prevoze skupin otrok.
Dokazilo: izjava ponudnika s prilogami (OBR-7)."

V izjavi o tehničnih in kadrovskih sposobnostih ponudnika (OBR-7) je naročnik predvidel potrditev, da ponudnik izpolnjuje določene tehnične in kadrovske pogoje, in sicer med drugim, da so vsa vozila, ki bodo vključena v šolske prevoze, tehnično brezhibna, ustrezno opremljena in izpolnjujejo vse pogoje, ki jih zahtevajo veljavni predpisi za prevoze otrok, da bodo hkrati v izvajanje prevozov vsakokrat vključena vozila take kapacitete, kot je minimalno predpisano za vsakokratno konkretno število koristnikov prevoza, ter da bodo v izvajanje prevozov vključena le vozila, ki bodo prilagojena vsakokratnim pogojem na cestišču. Ponudniki so v obrazec morali še vnesti seznam vozil in voznikov, kot priloge pa predložiti kopijo licence za opravljanje prostega cestnega prevoza oseb v notranjem cestnem prometu, kopijo prometnega dovoljenja, kopijo vozniškega dovoljenja in kopijo potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik nima primernega vozila za relacijo na progi b, v sklopu B, za prevoz 21 učencev, ker se zahteva vozilo z 21 sedeži, hkrati pa zatrjuje, da naročnik v zvezi z izkazom kapacitete vozila ni zahteval ustreznega dokaza, pa bi ga po mnenju vlagatelja moral. Enako bi po mnenju vlagatelja naročnik moral zahtevati izkazovanje ustreznosti vozil, ki bodo prilagojena vsakokratnim pogojem na cestišču.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankam ni spora o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi z dne 16. 6. 2011 predložil izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo o tehničnih in kadrovskih sposobnostih ponudnika (OBR-7), s katero je potrdil, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje po zagotavljanju ustreznega vozila. Izbrani ponudnik je priložil tudi vse zahtevane priloge, iz katerih je razvidno, da ponuja za izvedbo storitve dve vozili, eno s 16 sedeži (vključno z voznikovim), drugo pa z 9 sedeži (vključno z voznikovimi). Iz navedenega gre po oceni Državne revizijske komisije zaključiti, da izbrani ponudnik z obema voziloma skupaj zadosti zahtevi naročnika po tehnično ustreznih vozilih za izvajanje storitev prevoza na progi b, v sklopu B, za prevoz 21 učencev, zaradi česar je potrebno revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrniti.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da opravljanje predmetne storitve s podizvajalci ni primerno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da je ponudil opravljanje storitve s podizvajalci. Tako izhaja iz obrazca ponudbe (OBR-3), kjer je izbrani ponudnik obkrožil, da daje ponudbo samostojno, kot samostojen ponudnik, prav tako to izhaja iz predloženih obrazcev, ki so namenjeni podatkom o podizvajalcih (OBR-8a in OBR-8b), saj izbrani ponudnik v navedenih obrazcih ni navedel podizvajalcev. Zato so revizijski očitki vlagatelja v tem delu brezpredmetni.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi izpodbija ponudbeno ceno izbranega ponudnika, za katero meni, da je neobičajno nizka, zaradi česar bi naročnik moral pred odločitvijo o oddaji naročila pozvati izbranega ponudnika k obrazložitvi postavk ponudbe.

Institut neobičajno nizke ponudbe ureja določilo 49. člena ZJN-2. Ta daje naročniku možnost zavrniti ponudbo, za katero oceni, da je neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Zakon v teh primerih od naročnika zahteva, da pred zavrnitvijo takšne ponudbe od ponudnika pisno zahteva podatke o elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, ter od ponudnika zahteva, da jih vrednostno utemelji.

V zvezi z institutom neobičajno nizke ponudbe je Državna revizijska komisija že večkrat poudarila, da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 49. člena je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen.

Državna revizijska komisija sprejema stališče, da je odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje. Prav tako je kot naročnikovo avtonomno odločitev šteti tudi presojo, ali je ponudnik, v zvezi s ponudbo katerega se je pri naročniku sicer pojavil dvom glede neobičajno nizke ponudbe, tekom postopka pojasnjevanja ponudbe ta dvom ovrgel ali ne in tako tudi s tem povezano končno presojo naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru iz nobenega dela spisovne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila male vrednosti ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi kot takšno izločiti. Nasprotno,iz spisovne dokumentacije (odločitve o oddaji javnega naročila) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo ponudbo. Ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje in takšne odločitve Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti.

Vlagateljevim revizijskim navedbam o tem, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika obravnavati kot neobičajno nizko ponudbo po 49. členu ZJN-2 in jo kot takšno spoznati, upoštevajoč navedene argumente, utemeljenosti ni mogoče priznati. Ne gre pa prezreti tudi dejstva, na katerega opozarja naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da naročnik v konkretnem primeru ni ocenil, da je ponudbena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka, saj, čeprav je nižja od ponudbene cene vlagatelja, še vedno presega ocenjeno vrednost javnega naročila v tem sklopu. Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija revizijske očitke v tem delu kot neutemeljene zavrača.

V zvezi z revizijskimi trditvami vlagatelja, da je naročnik kršil ZJN-2 s tem, ko v razpisni dokumentaciji ni navedel dokumentov, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev in ni zahteval dokazil o referencah, ugotavlja, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so prepozni.

Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen, če to dopušča zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Ker vlagatelj v tem delu izpodbija naročnikovo ravnanje, ki se nanaša na določitev pogojev oziroma dokazil za izpolnjevanje pogojev v razpisni dokumentaciji in gre torej za kršitve, ki so vlagatelju bile znane pred potekom roka za predložitev ponudb, so revizijske navedbe v tem delu prepozne in jih Državna revizijska komisija ni presojala.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila in je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji naročila, je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 18. 8. 2011

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- OBČINA GORNJI PETROVCI, Gornji Petrovci 31d, Petrovci
- Odvetnik Zvonko Brenčič, Cvetkova ulica 17, Murska Sobota
- Vladimir Hozjan, s.p., šulinci 87a, Petrovci
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana