018-171/2011 Splošna bolnišnica Izola

Številka: 018-171/2011-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata in mag. Maje Bilbija ter Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Nadgradnja endoskopske opreme in dokumentacijskega sistema za endoskopske operativne posege s področja ginekologije, kirurgije, urologije in ortopedije-travmatologije", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika KARL STORZ Endoskopija d.o.o., Verovškova ulica 60a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik) dne 16.08.2011

ODLOČILA

1.) Zahtevku za revizijo, z dne 19.05.2011, se ugodi in se razveljavi naročnikovo Obvestilo o izbiri dobavitelja, št. 012/JD-11, z dne 11.05.2011.
2.) Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 09.03.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Naročnik je na pogajanja povabil ponudnika OLYMPUS Slovenija d.o.o., Baznikova ulica 2, Ljubljana, ki ga je izbral z Obvestilom o izbiri dobavitelja, z dne 11.05.2011, št. 012/JD-11 (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Naročnik je dne 11.05.2011 na Portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Kot razlog za izbor postopka oddaje javnega naročila s postopkom s pogajanji brez predhodne objave je naročnik na Portalu javnih naročil med drugim navedel. "â??.da v operacijskem bloku a uporabljajo endoskopsko opremo proizvajalca Olympus. Obstoječa endoskopska oprema, ki bi jo radi nadgradili zahteva kompatibilnost z opremo istega proizvajalca, in sicer zaradi naslednjih razlogov:
1. v endoskopski enoti, na dveh videolinijah, sedaj uporabljamo program za dokumentiranje endoskopskih posegov Endobase, proizvajalca Olympus. Za uvajanje dokumentacijskega sistema v operacijskem bloku, bi z nakupom dokumentacijskega sistema proizvajalca Olympus opravili le nadgradnjo obstoječega dokumentacijskega sistema. V kolikor bi kupili dokumentacijski sistem, ki ni kompatibilen z obstoječim, bi morali kupiti tudi nov dokumentacijski sistem za endoskopsko enoto ter mrežno aplikacijo, ki je kompatibilna z obstoječim bolnišničnim informacijskim sistemom Birpis21, proizvajalca Infonet-SRC. Zamenjava kompletnega informacijskega sistem bi pomenila strošek 35.000,00 â??.
2. v operacijskem bloku pri laparoskopskih operativnih posegih uporabljamo videolaparoskop "ENDOEYE" proizvajalca Olympus. V kolikor bi obstoječo endoskopsko opremo nadgradili z opremo drugega proizvajalca, bi morali opraviti tudi nakup videolaparoskop istega proizvajalca. Takih videolaparoskopov imamo sedaj 4 kose. To ne bi bilo smotrno, saj je cena vsakega videolaparoskopa 22.000,00 â??, kar je skupno 88.000,00 â??
3. v operacijskem bloku sedaj uporabljamo tri endoskope videolinije proizvajalca Olympus (urološka OP, OP za abdominalno kirurgijo, OP za ortopedijo-travmaologijo), za katerih delovanje potrebujem drobni inventar: visokofrekvenčni kabli, svetlobni kabli, transducerji za UZ operacije. V kolikor bi kupili endoskopsko opremo drugega proizvajalca, bi morali kupiti novi drobni material v višini 30.000,00 â??.
4. v operacijskem bloku pri nekaterih kirurških operativnih posegih potrebujemo za izvajanje posega obstoječi videokolonskop, proizvajalca Olympus. V kolikor bi obstoječo endoskopsko opremo nadgradili z opremo drugega proizvajalca, bi morali opraviti tudi nakup videokolonoskopa istega proizvajalca. To ne bi bilo smotrno, saj je cena takega endoskopa 35.000,00 â??.".

Vlagatelj je dne 19.05.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nezakonitost izbora vrste postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik kršil določilo druge alineje prvega odstavka 29. člena ZJN-2, saj niso bili podani razlogi, ki bi opravičevali postopek izbora s pogajanji brez predhodne objave. Vlagatelj zatrjuje, da poleg izbranega ponudnika tudi sam ponuja endoskopsko opremo, katero pa naročnik tudi uporablja v bolnišnici, zato ni podanega razloga za izjemo po 29. členu ZJN-2 Ker je v objavi predmet opisan nedoločno in iz objave opisa predmeta niso razvidne tehnične karakteristike opreme, vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela transparentnosti javnega naročanja in kršitev enakopravne obravnave ponudnikov ter sorazmernosti.
Vlagatelj pojasnjuje, da je endoskopska enota fizično popolnoma ločena od operacijskega bloka ter zavrača ugotovitev naročnika, da bi bilo potrebno v primeru, da dokumentacijski sistem ni kompatibilen z obstoječim bolnišničnim sistemom Birpis21, proizvajalca Infonet-SRC, kupiti nov dokumentacijski sistem za endoskopsko opremo in mrežno aplikacijo. Vlagatelj zatrjuje, da je sistem, ki ga ponuja (Aida compact NEO) kompatibilen s protokoli HL7 in DICOM, ki jih uporablja Birpis21 za komunikacijo s sistemom Endobase ter z vso drugo endoskopsko opremo, vključno z opremo proizvajalca Olympus. Ker je na trgu poleg izbranega ponudnika prisoten tudi vlagatelj, niso podani pogoji za izjemo po 29. členu ZJN-2.

Vlagatelj zavrača tudi navedbo naročnika iz 2. točke pojasnila, objavljenega na Portalu javnih naročil, da bi bilo potrebno v primeru nadgradnje obstoječega sistema z opremo drugega proizvajalca kupiti tudi 4 videolaparoskope istega proizvajalca, kar bi predstavljalo za 88.000,00 EUR večji strošek za naročnika. Vlagatelj pojasnjuje, da cena ne more biti razlog za uporabo izjem po 29. členu ZJN-2, kot glavni argument pa naročnik za izbor postopka navaja ravno ceno in ne tehnične zahteve predmeta javnega naročila kot predvideva ZJN-2. Vlagatelj glede na vrednost naročila ter poznavajoč trg endoskopske opreme meni, da je šlo pri predmetnem javnem naročilu za dejansko zamenjavo obstoječega laparoskopskega stolpa in ne le za nadgradnjo.

Vlagatelj zavrača tudi navedbo naročnika podano v 3. točki pojasnila, objavljenega na Portalu javnih naročil, da bi bilo potrebno v primeru, da bi kupili nove videolaparoskope kupiti tudi drobni inventar v vrednosti 30.000,00 EUR. Naročnik naj bi imel v operacijskem bloku visokofrekvenčne generatorje vsaj treh različnih proizvajalcev (ERBE, OLYMPUS in MARTIN), ki so tehnično kompatibilni z opremo različnih ponudnikov. Nadalje vlagatelj navaja, da so transcudorji za UZ operacije vezani le na en aparat v celem operacijskem bloku, ki pa ne potrebuje kompatibilnosti z endoskopsko video dokumentacijsko opremo, saj je popolnoma samostojna enota (Sonosurg G2), ki ne pogojuje katero videolinijo bi moral uporabnik uporabljati.

Kot neutemeljeno ocenjuje vlagatelj tudi pojasnilo naročnika, da bi bilo potrebno v primeru nadgradnje opreme z opremo drugega proizvajalca opraviti tudi nakup videokolonoskopa istega proizvajalca, to pa stane približno 35.000,00 EUR. Vlagatelj ponovno poudarja, da cena ne more biti razlog za uporabo izjem po 29. členu ZJN-2.

Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila te, da se v ponovljenem postopku omogoči sodelovanje vsem zainteresiranim ponudnikom.


Naročnik je dne 03.06.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi zahtevo za povračilo stroškov.

Naročnik pojasnjuje, da na dokumentacijski sistem opira razlog za uporabo postopka iz 29. člena ZJN-2, saj dokumentacijski sistemi, ki jih zagotavljajo drugi ponudniki niso kompatibilni z obstoječim. Naročnik uporablja dokumentacijski sistem Endobase izbranega ponudnika, kot nosilni sistem za dokumentiranje endoskopskih posegov, kot strežnik pa uporablja Endobase server. Naročnik je pridobil mnenje družbe, ki zagotavlja povezljivost z bolnišničnim informacijskih sistemom (SRC Infonet d.o.o.) o kompatibilnosti sistema Aida Compact NEO (ki ga ponuja vlagatelj) in sistema Birpis 2 (ki ga ima naročnik v uporabi), iz katerega jasno izhaja, da ima sistem Birpis 21 implementiranih več integracij z različnimi strokovnimi medicinskimi sistemi, med katerimi ni proizvoda Aida Compact NEO. Je pa mogoče skladnost s HL7 s produktom Birpis 21 zagotoviti z vmesnikom, ki omogoča medsebojno komunikacijo, to pa ponujata tako izbrani ponudnik, kot vlagatelj. Za izdelavo vmesnika je potrebno izvesti poseben razvojni projekt, katerega vrednost naročnik ocenjuje na 35.000,00 EUR. Sistem vlagatelja bi bilo potrebno šele razviti in testirati, to pa je pogojeno z
visokimi stroški.

Nadalje naročnik navaja, da želi v operacijskem bloku dokupiti dodaten videolaparoskop ENDOEYE, ki bo multidisciplinaten in ob tem zagotoviti, da bodo še nadalje uporabljivi štirje obstoječi laparoskopi. Tudi sicer pa je oprema izbranega ponudnika (ki deluje po sistemu "all in one") bolj prijazna za uporabo in cenejša, še dodaja naročnik. Kot neutemeljene naročnik označuje vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na očitek, da naročnik dejansko kupuje nov endoskopski stolp, saj endoskopski stolp predstavlja le 50% vrednosti javnega naročila in je sestavljen iz komponent opredeljenih v 1., 2., 3., 4., 6. in 13. točki tehničnih specifikacij javnega naročila, medtem ko ostala oprema ni vezana na endoskopski stolp.

Zamenjava dobavitelja opreme bi za naročnika pomenila tudi dodaten strošek drobnega inventarja (ki ga naročnik ocenjuje na 30.000,00), saj bi ga bilo potrebno nadomestiti z novim ter kot nedokazane označuje vlagateljev navedbe, da so visokofrekvenčni kabli (ki jih ponuja vlagatelj) kompatibilni z obstoječo opremo. Nadgradnja opreme drugega proizvajalca bi za naročnika pomenila, da mora kupiti nov videolonoskop istega proizvajalca, kar predstavlja strošek v višini 35.000,00 EUR.

V zaključku sklepa naročnik navaja, da ni kršil temeljnih načel javnega naročila ter, da je izkazal utemeljenost odločitve o izbiri postopka po 29. členu ZJN-2, saj lahko nadgradnjo sistema izvede le z dobavo produktov proizvajalca, čigar opremo že ima v operacijskem bloku, to je opremo izbranega ponudnika.


Vlagatelj je dne 10.06.2011 podal vlogo, iz katere izhaja, da nadaljuje postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom, z dne 16.06.2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Državna revizijska komisija je na naročnika dne 30.06.2011 naslovila zahtevo za pojasnilo, naj natančno obrazloži razloge, ki opravičujejo tolmačenje naročnika, da gre pri predmetu javnega naročila za nadgradnjo obstoječe endoskopske opreme in dokumentacijskega sistema za endoskopske operativne posege.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 11.07.2011 posredoval pojasnilo o razlogih, ki po njegovem mnenju opravičujejo izbiro postopka po 29. členu ZJN-2. V pojasnilu naročnik pod točkami 2. (videoprocesor), 3. (glava kamere), 4. (glava kamere za endoskopske posege), 6. (visokokirurški nož), 7. (ultrazvočni skalpel), 12. (izvor svetlobe), navaja, da bi izbira opreme drugega proizvajalca bila povezana bodisi z nakupom nove opreme, bodisi z nakupom opreme, ki bi zagotavljala kompatibilnost z obstoječo opremo, to pa je povezano z dodatnimi stroški. Glede zahteve, določene v točki 12. (sistem za dokumentacijo operativnih posegov s programsko opremo in strojno opremo) naročnik navaja, da v kolikor bi kupili nov dokumentacijski sistem, ki ni kompatibilen z obstoječim, bi morali dokupiti tudi nov dokumentacijski sistem za endoskopsko enoto ter mrežno aplikacijo, ki je kompatibilna z obstoječim informacijskih sistemom Birpis21.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter na podlagi preučitve ostale spisovne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je za postopek oddaje javnega naročila izbral postopek s pogajanji brez predhodne objave po 29. členu ZJN-2.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave ureja določilo 29. člena ZJN-2, ki taksativno našteva primere, v katerih lahko naročnik izbere ta postopek. Kot izhaja iz 2. alineje prvega odstavka 29. člena ZJN-2 se postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko uporabi v primeru, " če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik;".

Na podlagi navedenega dela določila 29. člena ZJN-2 lahko izjemoma naročnik izbere postopek s pogajanji brez predhodne objave takrat, kadar je objava obvestila o javnem naročilu nesmiselna, ker lahko naročilo na trgu izpolni zgolj en ponudnik. Vendar je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave zelo restriktivna in morajo biti izpolnjeni pogoji za uporabo le-tega (kot izhaja iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C 394/02, Komisija proti Grčiji: " [â??] kot izjeme od pravil v zvezi s postopki oddaje javnih naročil treba razlagati strogo..".

V primeru oddaje javnega naročila s postopkom s pogajanji brez predhodne objave zaradi tehničnih/umetniških zahtev oz. zaradi varovanja izključnih pravic, je pogoj za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave podan takrat, ko je zahtevani predmet zmožen dobaviti zgolj en ponudnik, zahtevanega predmeta javnega naročila pa ni mogoče nadomestiti z istovrstnim drugim blagom. Ključno torej je, da predmeta javnega naročila ni mogoče nadomestiti z blagom drugega proizvajalca, ki ima enake lastnosti. Neobstoj istovrstnih tehničnih rešitev (oziroma umetniških razlogov ali razlogov povezanih z varovanjem izključnih pravic) pa mora dokazati naročnik (dokazno breme o nezmožnosti izpolnjevanja tehničnih zahtev s strani drugih ponudnikov je na naročniku, kar izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti C 385/02 v zadevi Komisija proti Italiji "[â??] nasprotno, v posameznem primeru mora izkazati, zakaj so tehnični razlogi v konkretnem primeru govorili proti oddaji javnega naročila drugim podjetnikom in da je bila oddaja javnega naročila dosedanjemu pogodbeniku nujnaâ??." "[â??] Dokazno breme za obstoj izjemnih okoliščin nosi tisti, ki se nanj sklicuje [â??]"

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila in revizijskem postopku naročnik kot razlog za izbor izpodbijane vrste postopka oddaje javnega naročila navaja, da lahko zgolj izbrani ponudnik dobavi opremo za predmetno javno naročilo, kajti z dobavo opreme drugega proizvajalca bi bilo potrebno nabaviti tudi opremo potrebno za vzpostavitev kompatibilnosti z obstoječim sistemom v operacijskem bloku (kot navaja naročnik so to dodatni kabli, adapterji, vmesniki...) oziroma bi bilo potrebno nekatero opremo zamenjati (laparoskope), to pa je povezano z dodatnim časom in stroški. Naročniku gre pritrditi v ugotovitvi, da zaradi dejstva, ker naročnik v posameznih delih operacijskega bloka uporablja že dobavljeno opremo izbranega ponudnika, ima oprema izbranega ponudnika prednosti glede na opremo drugih proizvajalcev. Vendar gre ob upoštevanju, da je potrebno postopek oddaje javnega naročila uporabiti v izjemnih primerih (ob izkazovanju pogojev) ugotoviti, da kljub dejstvu, da ima proizvod določenega proizvajalca prednosti, ne vpliva na uporabo postopka, v kolikor naročnik ne dokaže, da ima samo proizvod določenega ponudnika zahtevane lastnosti, ki jih ni mogoče nadomestiti z istovrstnimi (to stališče izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C 199/85 Komisija proti Italiji) tehničnimi rešitvami.

Kakor je razvidno iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo se naročnik kot razlog za izbor postopka oddaje javnega naročila primarno opira na "dokumentacijski sistem". Naročnik navaja, da program vlagatelja Aida Compact NEO ni kompatibilen z sistemom Birpis 21, ki ga naročnik uporablja oziroma kot navaja naročnik v sklepu "â??. Skladnost s HL7 ne zagotavlja avtomatske skladnosti s produktom Birpis 21, saj se skladnost zagotavlja samo z vmesnikom, ki omogoča medsebojno komunikacijo in ga ponujata oba ponudnika sistemov. Za izdelavo takega vmesnika (ki ga vlagatelj ne zagotavlja) bi bilo potrebno izvesti poseben razvojni projekt v okviru katerega bi bili določeni procesi integracije in konkretna izmenjevalna sporočila HL7, implementiran vmesnik in izvedeno obsežno testiranje, kar bi upoštevaje zahtevnost teh operacij pomenilo izpostavljanje naročnika dodatnim prekomernim stroškom (naročnik ocenjuje znesek na 35.000,00 EUR) in obsežen časovni zamik projekta.". Ali kot izhaja iz naročnikovega pojasnila, z dne 11.07.2011 "â??V kolikor bi kupili dokumentacijski sistem, ki ni kompatibilen z obstoječim, bi morali kupiti tudi nov dokumentacijski sistem za endoskopsko enot ter mrežno aplikacijo, ki je kompatibilna z obstoječim bolnišničnim informacijskim sistemom Birpis 21, proizvajalca Infonet-SRC.".

Državna revizijska komisija, ne da bi se opredeljevala do tega, ali je mogoče kompatibilnost zagotoviti z vmesnikom ali brez (glede na to, da vlagatelj zatrjuje, da vmesnik ni potreben) povzema navedbo naročnika, da dokumentacijski sistem Birpis 21 ni avtomatično povezljiv s sistemom vlagatelja (Aida Compact NEO), pač pa z vmesnikom (ki ga je potrebno še razviti). Že iz te naročnikove trditve izhaja, da je mogoče tehnično zahtevo (kompatibilnost z obstoječim dokumentacijskim sistemom) nadomestiti z drugo opremo, torej tudi s sistemom Aida Compact NEO. Kot že izpostavljeno, mora za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave naročnik postopka izkazati, da le oprema določenega ponudnika izpolnjuje tehnične zahteve, kar pa v konkretnem revizijskem postopku ni mogoče ugotoviti. Naročnik namreč za vse elemente predmeta javnega naročila zatrjuje, da bi dobava opreme drugega proizvajalca zahtevala še nakup dodatne opreme (kable, vmesnike...), kar predstavlja dodatni strošek za naročnika in časovno odložitev nadgradnje. Vendar naročnik že s tem ko navaja, da je možno nadgradnjo in nakup opreme dobaviti od drugega proizvajalca, pritrjuje, da je mogoče tehnične zahteve izpolniti z drugimi tehničnimi rešitvami. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja navedbi naročnika, da nakup dodatne opreme (vmesnik, kabli..) predstavlja strošek naročnika, saj je možno v postopku oddaje javnega naročila, ki je odprt za konkurenco (s čimer naročnik praviloma pridobi najbolj konkurenčno ponudbo) podati takšna določila razpisne dokumentacije, da kompatibilnost opreme zagotovi ponudnik (seveda ob upoštevanji omejitev, kot izhajajo iz ZJN-2).

Na podlagi ugotovljenega, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in revizijskem postopku tega naročila ni dokazal, da lahko zgolj izbrani ponudnik dobavi opremo, zahtevano v okviru predmeta javnega naročila (saj naročnik navaja, da bi bilo v primeru dobave od drugega proizvajalca potrebno dobaviti še opremo, ki bi zagotavljala kompatibilnost z obstoječo opremo, kar je povezano z dodatnimi stroški in predstavlja časovni zamik), Državna revizijska komisija zaključuje, da za predmetni postopek oddaje javnega naročila s postopkom s pogajanji brez predhodne objave niso bili izkazani in dokazani razlogi, ki bi izbiro tovrstnega postopka oddaje javnega naročila opravičili.

Državna revijska komisija tako zaključuje, da je naročnik z izborom postopka oddaje javnega naročila s postopkom s pogajanji brez predhodne objave kršil določilo 29. člena ZJN-2 in nedopustno omejeval konkurenco med ponudniki, s čimer je ravnal tudi v nasprotju z določilom 7. člena ZJN-2 ter v nasprotju z drugimi temeljnimi načeli javnega naročanja. Ker naročnik ni dokazal, da so bili za predmetni postopek oddaje javnega naročila izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo ocenila kot utemeljen in na podlagi določila tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, razveljavila Obvestilo o izbiri dobavitelja, št. 012/JD-11, z dne 11.05.2011.

Državna revizijska komisija skladno z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo. V predmetnem revizijskem postopku je na podlagi predloga iz zahtevka za revizijo razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila. Skladno z določilom 23. člena ZJN-2 Državna revizijska komisij, ob upoštevanju, da niso bili podani pogoji za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave, naročniku napotuje, da sprejme ustrezne ukrepe, da odpravi nezakonito ravnanje, ko je uvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave, ne da bili zato podani pogoji in v primeru, če se odloči za nadgradnjo endoskopske opreme in dokumentacijskega sistema za endoskopske operativne posege s področja ginekologije, kirurgije, urologije in ortopedije-travmatologije, to naredi v skladu z določili ZJN-2 na ustrezen način, ob omejitvah zakona, z izbiro enega drugih postopkov določenih v 24. členu ZJN-2.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne vse stroške nastale z revizijo in sicer takso v višini 2.500,00 EUR. V primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je vlagatelju na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potrebne priznala strošek za takso v višini 2.500,00.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.500,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).





V Ljubljani, dne 16.08.2011




Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije
















Vročiti:

- KARL STORZ Endoskopija d.o.o., Verovškova ulica 60a, Ljubljana
- Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola
- OLYMPUS Slovenija d.o.o., Baznikova ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana