018-217/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija mostu čez Rogatnico v Žetalah na R3-689/6260 v km 4,400" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložil ponudnik MAP TRADE d.o.o., špindlerjeva 2c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 8. 2011.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29.03.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 05.04.2011, pod številko objave JN 3431/2011.

Naročnik je dne 20.05.2011 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi NIVO gradnje in ekologija d.d., Lava 11, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 26.05.2011 zahteval izdajo dodatne obrazložitve o oddaji naročila ter vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila izdal dne 30.05.2011. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 02.06.2011, o čemer je sestavljen zapisnik.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 13.06.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju ZJN-2) in razpisno dokumentacijo ponudbo izbranega ponudnika opredelil kot popolno.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v točki 3.1.2 (Ekonomsko - finančna sposobnost) navedel, da mora imeti gospodarski subjekt plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. V ta namen, nadaljuje vlagatelj, so morali ponudniki predložiti Izjavo o izpolnjevanju ekonomsko finančnih pogojev, skladno s predlogo. Naročnik si je pridržal pravico, da navedbe preveri ter v ta namen zahteva poročilo pooblaščenega revizorja, izpisek stanja odprtih obveznosti do dobaviteljev na dan oddaje ponudbe, potrdilo poslovne banke ali drugo enakovredno dokazilo, iz katerega je razvidno, da je pogoj izpolnjen.

Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik predložil Izjavo o izpolnjevanju ekonomsko finančnih pogojev, v kateri je pod kazensko in materialno odgovornostjo med drugim izjavil, da ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Kot poudarja vlagatelj, je izbrani ponudnikom s podpisom te izjave naročnika zavedel.

Vlagatelj navaja, da je na družbo SIKA d.o.o., Trzin posredoval dopis, s katerim jo je zaprosil za stanje odprtih terjatev do izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da iz prejetega odgovora izhaja, da je imel izbrani ponudnik do navedene družbe na dan oddaje ponudbe (04.05.2011) odprto terjatev v višini 2.477,42 EUR, ta terjatev pa izvira iz različnih postopkov oddaje javnih naročil, med drugim tudi iz postopka oddaje javnega naročila Čistilna naprava Sevnica.

Vlagatelj poudarja, da izbrani ponudnik ni poravnal vseh obveznosti do podizvajalcev iz predhodnih postopkov oddaje javnih naročil in da je predložil neresnično izjavo, zaradi česar bi ga moral naročnik izločiti.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik ponudbo družbe Cestno podjetje Ptuj d.d., Ptuj, očitno označil kot nepopolno. Vlagatelj navaja, da iz izpodbijane odločitve izhaja, da je razlog za zavrnitev ostalih ponudb višja ponudbena cena ali nepopolnost ponudbe, iz dodatne obrazložitev odločitve pa izhaja, da je bila njegova ponudba zavrnjena, ker je ponudil višjo ceno. Iz navedenega razloga, zaključuje vlagatelj, zoper ponudnika Cestno podjetje Ptuj d.d., Ptuj ne podaja revizijskih očitkov.

Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi ter zahteva povrnitev revizijskih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je s sklepom, z dne 06.07.2011, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik uvodoma navaja, da vlagatelj s predloženim dokumentom ni izkazal, da ima izbrani ponudnik neporavnane zapadle obveznosti.

Naročnik zatrjuje, da so bile terjatve, ki so navedene v dopisu družbe SIKA d.o.o., Trzin po pisnem pojasnilu izbranega ponudnika sporazumno odložene ter kasneje poravnane z dogovorom o kompenzaciji, s katerim so se vsi vpleteni sporazumno dogovorili o načinu poplačila obveznosti. Ker gre v konkretnem primeru za dogovor o multilateralnem bodočem pobotu je po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami; v nadaljevanju: OZ) potrebno, da se natančno določijo terjatve ter da se s tem strinjajo vse osebe, ki so vključene v posel. Naročnik navaja, da so bile dne 20.04.2011 podane potrditve vseh udeležencev v kompenzaciji. Naročnik zatrjuje, da je družba SIKA d.o.o., Trzin, kot udeleženka verižne kompenzacije soglašala, da se njene terjatve sporazumno odložijo ter se s pobotom poravnajo.

Naročnik zatrjuje, da nima razlogov, da ne bi sledil pojasnilu izbranega ponudnika, saj je izbrani ponudnik družbi SIKA d.o.o., Trzin dne 16.05.2011 poravnal znesek v višini 2.477,42 EUR, poravnava teh terjatev pa je bila sporazumno odložena z dogovorom o kompenzaciji dne 20.04.2011 (datum oddaje ponudb je bil dne 04.05.2011). Terjatev v višini 2.477,42 EUR, ugotavlja naročnik, je bila tako med strankama sporna le do sklenjenega dogovora.

Naročnik še navaja, da je pri izbiri najugodnejše ponudbe ravnal v skladu z 41. členom ZJN-2 in prispele ponudbe najprej razvrstil glede na merila ter nato preveril, če je najugodnejša ponudba tudi popolna. Ker je bila najugodnejša ponudba popolna se do ostalih dveh ponudb ni opredeljeval.

Vlagatelj je naročnika dne 11.07.2011 obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da 311. člen OZ določa, da je mogoče pobotati zgolj zapadle terjatve, kar pomeni, da bi izbrani ponudnik na dan 20.04.2011 lahko sklepal le dogovore o pobotu že zapadlih obveznosti. Kot še navaja vlagatelj, obveznosti niso bile sporazumno odložene, temveč poravnane s kompenzacijo, kar pa ne pomeni, da zapadlih obveznosti ni bilo.

Vlagatelj še navaja, da ne glede na podpis sporazuma o pobotu le-ta pomeni samo in zgolj dogovor o načinu poravnave obveznosti in z ničemer ne posega v prvotno pogodbeno vsebino. Navedeno pomeni, da se s tem dogovorom niso spremenile pogodbene določbe na način, da bi (že) zapadle obveznosti postale nezapadle.

Vlagatelj tudi navaja, da naročniku očitno ni znano, da če je bil sporazum o plačilu terjatve z večstranskim pobotom podpisan dne 20.04.2011, to pomeni, da so se vse stranke s pobotom strinjale. Iz navedenega razloga, še zatrjuje vlagatelj, terjatve, ki so predmet sporazuma, ne morejo biti sporne. V kolikor bi bilo temu tako, nadaljuje vlagatelj, ne bi bilo mogoče podpisati sporazuma o načinu plačila z verižno kompenzacijo.

Naročnik je dne 18.07.2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 02.08.2011 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kot zatrjuje vlagatelj, izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve iz točke 3.1.2.3 Navodila za pripravo ponudbe, v skladu s katero bi moral imeti plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Naročnik je v točki 3.1.2.3 točke 3.1.2 (Ekonomsko - finančna sposobnost) Navodila za pripravo ponudbe zapisal:

"Gospodarski subjekt ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Dokazilo: Izjava o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev, skladna s prilogo.

Opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva poročilo pooblaščenega revizorja, izpisek stanja odprtih obveznosti do dobaviteljev na dan oddaje ponudb, potrdilo poslovne banke ali drugo enakovredno dokazilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja."

Kot dokaz, da so ravnali v skladu s citirano zahtevo, so morali ponudniki izpolniti, podpisati in žigosati (s strani naročnika vnaprej pripravljeno) Izjavo o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev. S podpisom predmetnega obrazca so ponudniki (pod materialno in kazensko odgovornostjo) potrdili s strani naročnika vnaprej pripravljene tri različne izjave in med drugim:

"Plačane imamo vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Na podlagi poziva bomo naročniku v določenem roku predložili zahtevano dokazilo (poročilo pooblaščenega revizorja, izpisek stanja odprtih obveznosti do dobaviteljev na dan oddaje ponudb, potrdilo ponudnikove poslovne banke ali drugo enakovredno dokazilo) o izpolnjevanju pogoja."

Citirana zahteva iz razpisne dokumentacije izkazuje izpolnjevanje enega izmed zakonsko opredeljenih pogojev, ki se nanaša na ekonomsko in finančno sposobnost ponudnikov iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2. Le-ta namreč določa, da "mora ponudnik v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja". Naročnik je torej pri določitvi pogoja iz točke 3.1.2.3 Navodil za pripravo ponudbe v celoti sledil zakonski dikciji obravnavanega pogoja, ki vsebuje dve omejitvi: obveznosti se morajo nanašati na ponudnikove podizvajalce ter morajo izvirati iz poslov, ki izhajajo iz postopkov javnega naročanja.

Med strankama ni spora o tem, da je izbrani ponudnik Izjavo o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev (izpolnjeno, podpisano in žigosano) predložil v ponudbo (vlagatelj se je o tem prepričal na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 02.06.2011). Naročnik v resničnost in verodostojnost izjave očitno ni podvomil, saj ni izkoristil možnosti, ki si jo je pridržal v razpisni dokumentaciji, v skladu s katero bi lahko v zvezi s podano izjavo zahteval predložitev dodatnih dokazil.

Iz dopisa družbe SIKA d.o.o., Trzin, z dne 09.06.2011 (ki ga je vlagatelj priložil k zahtevku za revizijo) izhaja, da je imela družba SIKA d.o.o., Trzin na dan 22.04.2011 do izbranega ponudnika izkazano terjatev v višini 2.477,42 EUR. Navedena terjatev izhaja iz šestih računov (št. IR-10/004162 v znesku 740,46 EUR, št. IR-10/004402 v znesku 697,30 EUR, št. IR-10/005325 v znesku 414,30 EUR, št. IR-10/005382 v znesku 128,13 EUR, št. IR-10/005451 v znesku 255,10 EUR in št. IR-10/005626 v znesku 242,13 EUR, ki naj bi zapadli v plačilo dne 22.10.2010, dne 01.11.2010, dne 13.12.2010, dne 14.12.2010, dne 19.12.2010 in dne 25.12.2010). Iz navedenega dokumenta tudi izhaja, da je izbrani ponudnik sporni znesek v višini 2.477,42 EUR (oziroma vseh šest navedenih računov) dne 16.05.2011 z verižno kompenzacijo v celoti poravnal.

Iz dokumenta, ki ga je izbrani ponudnik (po prejemu revizijskega zahtevka) posredoval naročniku pa izhaja, da je bil med petimi različnimi družbami (med katerima sta tudi izbrani ponudnik in družbe SIKA d.o.o., Trzin) sklenjen Dogovor o kompenzaciji terjatev in obveznosti - šifra: 00531 2011/5. Dogovor je bil sklenjen dne 20.04.2011 za znesek v višini 2.477,42 EUR. Dogovor so podpisale vse udeležene družbe, iz dogovora pa tudi izhaja, da podpisniki kompenzacije izjavljajo, da smatrajo predlagano kompenzacijo za običajen način plačila obveznosti in zato ne bodo uveljavljali morebitnih zahtev po Zakonu o finančnem poslovanju in po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.

Vlagatelj zatrjuje, da dogovor o kompenzaciji potrjuje njegove navedbe o tem, da je imel izbrani ponudnik na dan roka, ki je bil določen za oddajo ponudb (04.05.2011) neporavnane zapadle obveznosti (vlagatelj navaja, da je mogoče, skladno s 311. členom OZ, pobotati zgolj zapadle obveznosti) in da bi moral naročnik iz navedenega razloga ponudbo izbranega ponudnika, kot nepravilno in nepopolno izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Nasprotno, naročnik meni, da je bilo z dogovorom, ki je bil sklenjen pred potekom roka za oddajo ponudb, plačilo dolgovanega zneska odloženo in je zato ponudba izbranega ponudnika popolna.

Pobotanje (kompenzacija) je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov. Pri pobotu prenehajo nasprotne terjatve med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolžnika. Da se pobot lahko izvede morajo biti (poleg izražene volje, ki se oblikuje s pobotno izjavo) izpolnjeni naslednji pogoji glede obveznosti: 1. vzajemnost (stranki pobotnega razmerja sta v medsebojnem odnosu upnika in dolžnika iz različnih pravnih razmerij, pri čemer je pravna podlaga nepomembna, pomembno je le, da je ena stranka hkrati upnik in dolžnik druge stranke), 2. istovrstnost (pogoj istovrstnosti terjatev se nanaša na vrsto predmeta obveznosti in torej ne na pravno podlago terjatve) in 3. zapadlost (pobotajo se lahko samo zapadle terjatve).

Pravna teorija in sodna praksa ločita med bilateralnim (dvostranskim) in multilateralnim (večstranskim oziroma verižnim) pobotanjem. Z določbami OZ ( 311. člen in nasl.) je urejena prva oblika, pri kateri si nasproti stojijo medsebojne terjatve dveh oseb. Za nastanek takšnega pobota zadošča enostranska pobotna izjava. Pri multilateralnem pobotanju pa je vključenih več oseb, ki se dogovorijo, da določene terjatve prenehajo. Za nastanek takšnega pobota je potrebno terjatve, ki prenehajo natančno določiti, s čimer se morajo strinjati vse osebe, ki so vanj vključene. Takšen sporazum lahko zajame večjo število terjatev, ki zaradi nevzajemnosti ne izpolnjujejo pogojev za bilateralno pobotanje. Iz navedenega razloga pravna teorija in sodna praksa štejeta takšen pobot za vrsto sporazumov o odpustu dolga (prim. Miha Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, 2004, str. 389 in nasl.).

Verižne kompenzacije iz razloga, ker ni izpolnjena ena izmed predpostavk (vzajemnost), ni mogoče šteti za pobotanje v smislu OZ. Verižne kompenzacije se udeležijo vsaj trije udeleženci. Vsak njen udeleženec je v pravnem razmerju samo z neposrednim predhodnikom in naslednikom udeležencev, z ostalimi pa ne. Niti s predhodnikom niti z naslednikom pa ni v vzajemnem pravnem razmerju (v smislu predpostavke vzajemnosti). Do predhodnika je upnik, do naslednika pa dolžnik. Do prenehanja obveznosti (in terjatve) vsakega udeleženca verižne kompenzacije, ne da bi kaj plačal (ali prejel kakšno plačilo) pride zato lahko samo tako, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti dolg. Zato je potrebno šteti, da pomeni način prenehanja obveznosti z verižno kompenzacijo po OZ toliko odpustov dolgov, kolikor je njenih udeležencev (glej judikat Vrhovnega sodišča RS št. III Ips 59/2000).

V skladu z OZ (319. člen in nasl.) je odpust dolga dvostranski pravni posel, ki nastane s soglasjem volje obeh pogodbenih strank. Nastane s sporazumom upnika in dolžnika in ima pravno naravo dvostranske pogodbe. Osnovni pogoj za odpust dolga je torej sporazum med upnikom in dolžnikom. Do odpusta pride samo, če upnik izjavi svojo voljo, da želi odpustiti dolg, dolžnik pa takšno naklonitev sprejme. Učinki odpusta dolga nastopijo v trenutku, ko je dosežen sporazum, če nastop ni odložen z izpolnitvijo pogoja oziroma z iztekom roka. Z odpustom dolga ugasne upnikova terjatev in preneha dolžnikova obveznost izpolnitve.

Kot že izhaja iz te obrazložitve (in med strankama ni sporno), je bil dogovor o verižni kompenzaciji za znesek v višini 2.477,42 EUR sklenjen dne 20.04.2011. Dogovor so podpisali vsi udeleženci (izmed petih družb sta dogovor podpisala tudi izbrani ponudnik in družba SIKA d.o.o., Trzin) multilateralne kompenzacije in je bil sklenjen pred potekom roka za oddajo ponudb (rok za oddajo ponudb je bil dne 04.05.2011). Ker je bil dogovor z vsemu udeleženci sklenjen pred potekom roka za oddajo ponudb in ker njegov nastop ni bil odložen (iz dogovora namreč izhaja, "da podpisniki kompenzacije izjavljajo, da smatrajo predlagano kompenzacijo za običajen način plačila obveznosti in zato ne bodo uveljavljali morebitnih zahtev po Zakonu o finančnem poslovanju in po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji") ter iz razloga, ker med strankama tudi ni spora o tem, da so bile z njim zajete vse zapadle obveznosti, ki jih je izbrani ponudnik dolgoval podjetju SIKA d.o.o. Trzin (in izvirajo iz zgoraj navedenih računov), je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila.

Državna revizijska komisija pa bi lahko zahtevek za revizijo zavrnila tudi iz razloga, ker vlagatelj ni predložil nikakršnih dokumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da sporne terjatve, ki jih ima družba SIKA d.o.o., Trzin do izbranega ponudnika, izvirajo iz poslov javnega naročanja. Vlagatelj namreč ni predložil pogodbe ali kakšnega drugega dokazila, iz katerega bi bilo nesporno razvidno, da je družba SIKA d.o.o., Trzin, kot podizvajalec izbranega ponudnika, dela, ki jih je zaračunala v podanem pojasnilu, izvajala v okviru javnih naročil. Iz predloženega pojasnila družbe SIKA d.o.o., Trzin namreč ne izhaja niti informacija o tem, na katera dela se sporni računi nanašajo, ravno tako pa tudi mogoče ugotoviti razmerja med obema vpletenima družbama. Poleg tega vlagatelj tudi v zahtevku za revizijo v zvezi s tem zgolj pavšalno navaja, da je "terjatev v višini 2.477,42 EUR nastala v različnih postopkih javnih naročil, med drugim tudi v postopka Čistilna naprava Sevnica".

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 10. 8. 2011

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije













Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana
- NIVO gradnje in ekologija d.d., Lava 11, Celje
- odvetnik Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran