018-154/2011 Občina Rogaška Slatina

Številka: 018-154/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) po predsednici senata mag. Maji Bilbija ter mag. Nataši Jeršič in Sonji Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina: Izvedba gradnje" začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Meteorit d.o.o., Miklavška cesta 82, Hoče, ki ga zastopa odvetnica Veronika Ermanc, Kolodvorska 8, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: naročnik) dne 13.07.2011

ODLOČILA

1.) Zahtevku za revizijo, z dne 11.04.2011, se ugodi in se razveljavi naročnikovo obvestilo o oddaji javnega naročila št. 430-0108/2010, z dne 29.04.2011.
2.) Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.2.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je predmetni postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 192/2011, z dne 11.2.2011.
Naročnik je dne 29.04.2011 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 430-0108/2010, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika GIC gradnje d.o.o., Sv. Florjan 120, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila o oddaji je naročnik navedel, da ponudbene cene vseh ostalih ponudnikov (vključno s ponudbo vlagatelja) presegajo obseg zagotovljenih sredstev iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 430-0101/2010, z dne 11.02.2011, ki znašajo 1.685.710,62 EUR brez DDV, zato je naročnik ponudbe označil kot nesprejemljive (in posledično nepopolne) ponudbe.
Vlagatelj je dne 05.05.2011 podal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in v dopisu naročnika pozval k obrazložitvi, zakaj že ob sprejemu prve odločitve o oddaji javnega naročila (obvestilo o oddaji javnega naročila z dne 30.03.2011), ni ugotovil nesprejemljivosti vseh ostalih ponudb, razen ponudbe izbranega ponudnika in opozoril na dejstvo, da iz razpisne dokumentacije in objave ni razvidna višina zagotovljenih sredstev.
Naročnik je dne 09.05.2011 podal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila v kateri je navedel, da ni zakonske obveze po objavi višine zagotovljenih sredstev v razpisni dokumentaciji in objavi razpisne dokumentacije o javnem naročilu. Naročnik je zapisal, da je po prejemu vlagateljevega zahtevka za revizijo, z dne 12.04.2011, ugotovil, da je odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 30.03.2011, pomanjkljiva v sestavinah, ki so bistvenega pomena za nadaljnje izvajanje postopka oddaje javnega naročila, zato jo je naročnik razveljavil. Ob sprejemu obvestila o oddaji javnega naročila z dne 29.04.2011, je naročnik vlagatelja in ostale ponudnike, katerih ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev, obvestil o nesprejemljivosti njihovih ponudb.
Vlagatelj je dne 11.04.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in nezakonitost odločitve naročnika, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva ponudba.
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da v ponudbi izbranega ponudnika priložena bančna garancija ne sledi zahtevi razpisne dokumentacije in vzorcu bančne garancije, saj sta v bančni garanciji, ki jo je potrdila SKB banka d.d., izostala dva pogoja za unovčitev bančne garancije. Po mnenju vlagatelja je bančna garancija za resnost ponudbe, v kateri manjkata dva pogoja unovčitve (v primeru, da v določenem roku ne predloži zahtevanih stvarnih dokazil za navedbe v ponudbi in v primeru, ko ponudnik ne soglaša z odpravo napak), nepopolna in ne more biti predmet dopolnitve ponudb po 78. členu ZJN-2.
Nadalje vlagatelj kot neustrezno označuje odločitev naročnika, da je njegova ponudba nesprejemljiva in izraža dvom o tem, da je naročnik z namenom izločitve njegove ponudbe naknadno ugotovil, da je ponudba vlagatelja nesprejemljiva. Vlagatelj navaja, da je naročnik nepravočasno ugotovil nesprejemljivost njegove ponudbe, saj naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila z dne 30.03.2011 te ugotovitve ni vsebovala. Ponudbena cena vlagatelja znaša 1.695.400,12 EUR in je nižja od sredstev, ki so v občinskem Investicijskem programu (stran 55 - dinamika investicijskih vlaganj) zagotovljena za izvedbo javnega naročila, saj so postavke v ponudbenem poglavju 0-SPLOšNO posebej zagotovljena sredstva v Investicijskem programu. Naročnikovo sklicevanje, da ima za predmet javnega naročila zagotovljena sredstva v višini 1.685.710, 62 EUR, brez DDV, ni resnično, saj ta sredstva predstavljajo zgolj čista sredstva namenjena gradbeno obrtniškim delom, istočasno pa je v predmetno javno naročilo uvrstil tudi druge elemente, ki so jih morali ponudniki ponuditi in za katere ima naročnik glede na investicijski program zagotovljena posebna sredstva, zaradi česar bi moral ta sredstva v vrednosti 1.685.710, 62 EUR prišteti in tako ugotoviti, da je sklicevanje zgolj na postavko 2- Gradbena dela v Investicijskem programu poskus zavajanja vlagatelja in ostalih ponudnikov.
Vlagatelj predlaga razveljavitev obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 29.04.2011, in priglaša povračilo revizijskih stroškov.
Naročnik je dne 25.05.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 30.03.2011, s sklepom, z dne 20.04.2011, razveljavil in izdal novo, v tem postopku izpodbijano odločitev, ki vsebuje ugotovitev, da je ponudba vlagatelja nesprejemljiva. Naročnik pojasnjuje, da je obseg zagotovljenih sredstev razviden iz Investicijskega programa, z dne 26.10.2010, ter znaša 1.685.710,62 EUR brez DDV, medtem ko zagotovljena sredstva za izvedbo operacije, vključno s stroški, ki niso predmet tega javnega naročila znašajo 2.020.000,00 EUR, od katerih je skladno z dinamiko investicijskih vlaganj do dne sprejetja tega sklepa porabljenih že 105.993,60 EUR, predvsem za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije.
Kot neresnično označuje naročnik tudi ugotovitev vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika iz razloga, ker bančna garancija za resnost ponudbe ne vsebuje vseh pogojev za unovčitev bančne garancije, nepopolna ponudba. V sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik pritrjuje vlagatelju, da sta v bančni garanciji za resnost ponudbe, priloženi v ponudbi izbranega ponudnika izostala dva pogoja unovčitve bančne garancije, vendar naročnik ocenjuje, da noben od manjkajočih pogojev za morebitno predložitev bančne garancije ni uresničljiv in je vsebinska vrednost takšne garancije popolnoma enaka v primeru, ko garancija vsebuje tudi manjkajoče besedilo. Izbrani ponudnik je vsa zahtevana dokazila predložil že v ponudbi, naročnik pa je možnost napak v ponudbi odpravil že vnaprej, s pripravo takšnih popisov del, v katere so ponudniki lahko vpisali izključno cene na enoto in stopnjo popusta. Vsi potrebni zmnožki in seštevki so bili že nastavljeni in z geslom zaščiteni s strani naročnika, zato je bila možnost napak v ponudbi že vnaprej odpravljena.
Vlagatelj je dne 31.05.2011 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom dne 01.06.2011 odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 15.06.2011, naročnika pozvala, naj natančno obrazloži strukturo zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo ter na katerih nivojih občinskega proračuna so razvidna zagotovljena sredstva za predmet javnega naročila (vključno s konti in obrazložitvijo posameznih postavk).
Naročnik je dne 21.06.2011 Državni revizijski komisiji posredoval dopis "DODATNO POJASNILO v reviziji postopka javnega naročanja", v katerem navaja, da ima zagotovljenih natanko toliko sredstev, kolikor znaša ocenjena vrednost v tekočih cenah, razvidnih na 55. strani Investicijskega programa in predložil dokumente, iz katerih naj bi bila razvidna višina zagotovljenih sredstev v znesku 1.685.710,62 EUR brez DDV.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter vse odstopljene dokumentacije, je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.
V obravnavanem primeru je med vlagateljem in naročnikom spor v tem, ali je bila vlagateljeva ponudba kot nesprejemljiva, zakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti, saj je vrednost njegove ponudbe nižja od zagotovljenih sredstev.
Iz obrazložitve Obvestila o oddaji javnega naročila št. 430-0108/2010, z dne 29.4.2011, izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot nesprejemljivo iz razloga, ker presega zagotovljena finančna sredstva. Iz navedene obrazložitve še izhaja, da znaša obseg zagotovljenih sredstev naročnika 1.685.710,62 EUR (brez DDV) in temelji na IP "Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina", št. 411-0010/2009, potrjenim dne 28.10.2010, oziroma s Sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 430-0108/2010, z dne 11.2.2011.
Naročnikovo ravnanje, t.j. izločitev ponudbe vlagatelja, kot nesprejemljive in nepopolne, je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je, v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa je nesprejemljiva ponudba tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.
Državna revizijska komisija je preverila, ali vlagateljeva ponudba res presega naročnikova zagotovljena sredstva in posledično, ali jo je bil naročnik upravičen izločiti kot nesprejemljivo.
Naročnik je v Sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila navedel ocenjeno vrednost javnega naročila 1.685.710,62 EUR brez DDV. Iz navedenega sklepa še izhaja:
- da se "operacija" delno financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete "Razvoj regij"; prednostne usmeritve "Regionalni razvojni programi";
- "številka projekta v državnem NRP je â??â??â??â??. sredstva pa se zagotavljajo s proračunske postavke št. 7621, Razvoj regij - spodbujanje razvoja turizma-07-13-EU, konto 4320.";
- proračunska postavka 18028 Kulturno - turistično središče Rogaška Slatina /konto 4204 je vir oziroma postavka (konto) v proračunu ali finančnem načrtu;
- da gre za odprti postopek, v skladu s 25. členom ZJN-2.
Iz dokumenta Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila št. 430-0108/2010, z dne 11.2.2011, je razvidno, da ocenjena vrednost temelji na zadnji veljavni in potrjeni investicijski dokumentaciji, in sicer IP "Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina", št. 411-0010/2009, potrjen dne 28.10.2010. Iz navedenega dokumenta izhaja še "Ocenjena vrednost je enaka naročnikovim razpoložljivim sredstvom za izvedbo javnega naročila.".
Ocenjena vrednost je vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2, izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja, in sicer tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Gre torej za vrednost, ki jo naročnik mora določiti in pri tem upoštevati pravila javnega naročanja, saj so od nje odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kot npr. pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila itd.
Zagotovljena sredstva predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik na svojih proračunskih postavkah predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v predpisih, ki urejajo javne finance. Čeprav gre za dve vrednosti, ki se nanašata na konkretno vrednost javnega naročila, pa so glede na definicijo iz 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 za presojo sprejemljivosti ponudbe bistvena zagotovljena sredstva oziroma tržne cene. Že iz definicije nesprejemljive ponudbe izhaja, da je ponudba nesprejemljiva zato, ker ponudbena cena presega zagotovljena sredstva in je višja od cen na trgu.
Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik ocenjeno vrednost prvič poenotil z vrednostjo zagotovljenih sredstev v dokumentu Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, kjer navede: "Ocenjena vrednost je enaka naročnikovim razpoložljivim sredstvom za izvedbo javnega naročila." Državna revizijska komisija predpostavlja, da je s pojmom "razpoložljivim sredstvom" naročnik predvidel zagotovljena sredstva.
Naročnik je z dokumentom "DODATNO POJASNILO v reviziji postopka javnega naročila" št. 430-0108/2010 z dne 21.6.2011 (v nadaljevanju: dodatno pojasnilo) med drugim navedel tudi: "Priložen načrt razvojnih programov dokazuje, da je naročnik v primeru operacije "Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina" v celoti sledil Investicijskemu programu (stran 56), saj opredeljuje identične vrednosti, tako po letih vlaganja, kot tudi po virih sredstev:".
Državna revizijska komisija je ugotovila, da iz navedenega investicijskega dokumenta dejansko izhaja, da je vrednost projekta 2.020.000,00 evrov, od tega bo naročnik financiral 635.514 evrov (100.000 evrov v letu 2010, 127.757 evrov v letu 2011 in 407.757 evrov v letu 2012) in SVLR (ESRR) 1.384.486 evrov (692.243 evrov v letu 2011 in 692.243 evrov v letu 2012). Iz bilance prihodkov in odhodkov je tako razvidno, da je naročnik na proračunski postavki 180228 Kulturno - turistično središče Rogaška Slatina, na kontu 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, za leto 2011 načrtoval 127.757 evrov sredstev. Naročnik je v dodatnem pojasnilu navedel, da je del sredstev za predmetno javno naročilo načrtovanih v letu 2012, za katero pa občina še nima sprejetega proračuna. Naročnik v dodatnem pojasnilu navaja, da je zaradi navedenega načrt razvojnih programov (v nadaljevanju: NRP) "tisti dokument, iz katerega je razvidno, koliko sredstev je naročnik zagotovil za izvedbo vseh javnih naročil operacije.". Državna revizijska komisija je sicer sledila navedbam naročnika iz dodatnega pojasnila, da NRP potrjuje navedbam Investicijskega programa, vendar hkrati ugotavlja, da iz NRP izhaja celotna vrednost projekta 2.020.000,00 evrov. Kolikšen del vrednosti projekta se nanaša na predmetno javno naročilo pa iz NRP, niti sprejetega proračuna občine, ni razvidno.
Da naročnik ni načrtoval proračuna na način, da bi bila iz njega jasno razvidna zagotovljena sredstva za predmetno javno naročilo, potrjuje tudi naročnik v dodatnem pojasnilu, ko navaja: "Proračun pa žal ne opredeljuje natančnejših kategorij stroškov znotraj proračunske postavke. Skladno s pojasnilom Računskega sodišča so lokalne skupnosti dolžne izkazovati proračunske postavke na nivoju 4-mestnega konta, kar v primeru predmetne operacije za celotno vrednost 2.020.000 EUR pomeni pripadnost kontu 4204 â"śNovogradnje, rekonstrukcije in adaptacijeâ"ť. Delitev sredstev po namenu znotraj proračunske postavke bi lahko pogojno izkazali šele na nivoju 6-mestnega kontnega načrta, kar pa ni obveza lokalnih skupnosti. Kot bistven dokument pri namenu porabe sredstev znotraj vsakega projekta tako nesporno šteje potrjena investicijska dokumentacija, obveznost naročnika pa je, da ji s proračunom sledi, oz. da pred izvajanjem zagotovi potrebna sredstva.".
Ne glede na dejstvo, ali naročnik pravilno načrtuje porabo proračunskih sredstev (naročnik se pri tem sklicuje na pojasnilo Računskega sodišča, ki ga pa kot dokaz k dodatnemu pojasnilu ne prilaga), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik proračuna ni načrtoval tako, da bi iz njega izhajal podatek o vrednosti predmetnega javnega naročila. Prav zaradi tega je slediti vlagateljevemu zahtevku v delu, ko očita neutemeljenost sklicevanja naročnika na zagotovljena sredstva za predmetno javno naročilo v višini 1.685.710,62 evrov (brez DDV).
Glede na to, da v obravnavanem primeru višine zagotovljenih sredstev ni mogoče ugotoviti, zaradi česar Državna revizijska komisija dejstva, ali vlagateljeva ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva, tudi ni mogla preveriti, je na podlagi pravila o trditveno dokaznem bremenu, kot izhaja iz 7. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, vlagateljevemu zahtevku v tem delu pritrdila in presodila, da je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo kot nesprejemljivo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne sledi zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj sta v bančni garanciji za resnost ponudbe, izostala dva pogoja unovčitve.
ZJN-2 daje naročniku možnost, da zahteva finančna zavarovanja. Omenjena možnost pa izhaja vsaj iz 6. točke prvega odstavka 71. člena ZJN-2, ki se glasi: "Vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo, če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače, naslednji elementi: ď"â?? 6. morebitna finančna in druga zavarovanja.".
Naročnik je v 11. členu Navodil za pripravo ponudbe določil:
" Finančna zavarovanja
Zahteva se garancijo banke, ki po vsebini ne odstopa od predloge iz razpisne dokumentacije. Pri ponudbi s podizvajalci garancijo predloži ponudnik, pri skupni ponudbi pa vodilni partner.
Garancija za resnost ponudbe
Garancijo za resnost ponudbe se zahteva v višini 20.000,00 EUR. Njena veljavnost mora biti 90 dni, kolikor znaša tudi veljavnost ponudbe. Če zaradi dolgotrajnosti postopka odločitev o oddaji naročila ni sprejeta v času veljavnosti ponudbe in garancije, lahko naročnik zaprosi za podaljšanje njene veljavnosti.
Garancijo za resnost ponudbe naročnik lahko vnovči:
a) če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti
b) če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe:
- v določenem času ne predloži zahtevanih stvarnih dokazil za navedbe v ponudbi
- ne soglaša z odpravo napak v ponudbi
- ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami razpisne dokumentacije
- ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z določbami navodil ponudnikom.".
Naročnik je v okviru 11. člena Navodil ponudnikom opredelil višino bančne garancije za resnost ponudbe, čas veljavnosti bančne garancije (z možnostjo podaljšanja) in razloge za unovčitev bančne garancije, ki jih je naročnik predvidel za zavarovanje ponudbe in jih taksativno naštel. Naročnik je v vzorcu OBR-GAR-1 povzel vsebino iz 11. člena Navodil ponudnikom in v vzorcu garancije še dodal, kaj mora zahtevek za izplačilo banki vsebovati.
Kakor izhaja iz 3. člena Navodil ponudnikom mora ponudnik za popolnost ponudbe, ob izpolnjevanju pogojev iz ZJN-2, predložiti izpolnjeno dokumentacijo, med drugim: "..Garancijo za resnost ponudbe (kot opredeljeno v nadaljevanju teh navodil, oz. v vzorcu OBR-GAR-1) ".
Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil podpisan in ožigosan vzorec bančne garancije za resnost ponudbe OBR-GAR-1 in bančno garancijo za resnost ponudbe (Garancija št. 125209-497 za resnost ponudbe) izdano dne 29.03.2011 in potrjeno s strani SKB banke d.d.
V priloženi bančni garanciji so kot razlogi za unovčitev bančne garancije navedeni:
"Banka se zavezuje, da bo plačala navedeni znesek v naslednjih primerih:
a) če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti
b) če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe:
- ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami razpisne dokumentacije
- ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z določbami navodil ponudnikom.".
Iz priložene, in s strani banke potrjene, bančne garancije za resnost ponudbe tako izhaja, da se banka ne zavezuje za izplačilo navedenega zneska za, v Navodilih ponudnikom jasno določenima pogojema, to je za primer, če ponudnik v določenem času ne predloži zahtevanih stvarnih dokazil za navedbe v ponudbi in za primer, ko ponudnik ne soglaša z odpravo napak v ponudbi.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta v priloženi bančni garanciji za resnost ponudbe v izbrani ponudbi izostala dva razloga unovčitve, ki sta za naročnika očitno tako pomembna, da ju je taksativno navedel med razloge za zavarovanje resnosti ponudbe (ponudnik v določenem času ne predloži zahtevanih stvarnih dokazil za navedbe v ponudbi in ne soglaša z odpravo napak v ponudbi).
Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročnikovi ugotovitvi, kot izhaja iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 25.05.2011, da so v ponudbi izbrane ponudbe priložena vsa stvarna dokazila in, da v konkretnem primeru vsebinska pomanjkljivost v priloženi bančni garanciji nima vpliva. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji taksativno navedel razloge za unovčitve bančne garancije za zavarovanje resnosti ponudbe in samo dejstvo, da so v konkretnem primeru v izbrani ponudbi priložena stvarna dokazila ne morejo opravičiti dejstva, da vsebina priložene bančne garancije ni enaka vsebini razpisne dokumentacije, kot ta izhaja iz 11. člena Navodil ponudnikom in iz vsebine vzorca OBR-GAR-1. Naročnik je ocenil, da sta nepredložitev stvarnih dokazil in nesoglašanje k odpravi napak v ponudbi, tako pomembna razloga, da ju je umestil med pogoje unovčevanja. Državna revizijska komisija tako ne more slediti tudi naročnikovi argumentaciji, kot izhaja iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 25.05.2011, da je možnost napak v ponudbi odpravil že vnaprej, s pripravo takšnih popisov del, v katere so ponudniki lahko vpisali izključno cene na enoto in stopnjo popusta, matematične operacije pa so bile vnaprej nastavljene, tako da je odpravljena možnost napak v ponudbi. Državna revizijska komisija ugotavlja, da način popisa del in vnaprejšnja nastavitev matematičnih operacij ne onemogočata odpravo napak v ponudbi. Sestava in način vnašanja podatkov (cen) v popisu del lahko zmanjšujeta možnost nastanka napak v ponudbi, ne pa tudi onemogočata nastanka napak v ponudbi, katerega je naročnik predvidel kot razlog za unovčitev bančne garancije za resnost ponudbe in to v navodilih ponudnikov jasno zapisal.
Revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje ustreznosti bančne garancije za resnost ponudbe, je tako potrebno presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. V skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Nepravilne oz. neprimerne ponudbe v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, naročnik pa jo je dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da se vsebina bančne garancije za resnost ponudbe v izbrani ponudbi ne sklada z vsebino, določeno v 11. členu Navodil ponudnikov, zato zaključuje, da naročnik ni uspel izkazati, da je ravnal skladno z 80. členom ZJN-2, ko je, kljub ugotovljeni pomanjkljivosti v izbrani ponudbi, ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno in najugodnejšo ponudbo ter z obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 29.04.2011, o tem obvestil vse ponudnike, ki so sodelovali v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Z istim obvestilom o oddaji javnega naročila je naročnik izločil ponudbo vlagatelja kot nesprejemljivo ponudbo, Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da naročnik ni uspel izkazati utemeljenosti svoje ugotovitve o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe, zato je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, razveljavila obvestilo o oddaji javnega naročila št. 430-0108/2010, z dne 29.04.2011.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne vse stroške, nastale z revizijo, in sicer takso v višini 5.000,00 EUR, strošek sestave zahtevka za revizijo po odvetniku v znesku 1.400,00 EUR z 20 % DDV.
V primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je vlagatelju na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN po pravičnem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin primera, kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR ter nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR z 20 % DDV, vse skupaj v znesku 5.960,00 EUR.
Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.960,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani 13.07.2011

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetnica Veronika Ermanc, Kolodvorska 8, Domžale
- Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2 Rogaška Slatina
- GIC gradnje d.o.o., Sv. Florjan 120, Rogaška Slatina
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja in javno zasebno partnerstvo, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana