018-207/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-207/2011-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija mostu čez Dobjanski potok in križišča v Dežnem na R3-680/1224 v km 6,353" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik MAP TRADE, d.o.o., špindlerjeva 2c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 26. 7. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 3. 6. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18. 3. 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o naročilu je naročnik dne 21. 3. 2011 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN2738/2011. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 22. 4. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel šest pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 13. 5. 2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-28/2011, in sicer je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika CM Celje, d.d., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je od naročnika z vlogo z dne 18. 5. 2011 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je naročnik izdal dne 23. 5. 2011.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 3. 6. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Izbrani ponudnik namreč ne izpolnjuje zahteve iz točke 3.1.2.3 Navodil za pripravo ponudbe, saj nima plačanih vseh zapadlih obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, zatrjuje vlagatelj, in dodaja, da izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe ni imel poravnanih vseh obveznosti do družbe SIKA, d.o.o., do izbranega ponudnika pa ima terjatev tudi vlagatelj. Vlagatelj v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika tudi zatrjuje, da ta ne izpolnjuje zahteve iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj reference, ki jih je predložil izbrani ponudnik, niso ustrezne, saj ne gre za istovrstna dela. Ker naročnik ni pojasnil, kako je ocenil ponudbo ponudnika AGM Nemec, d.o.o., vlagatelj iz previdnosti navaja, da tudi ponudba tega ponudnika ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev. Po mnenju vlagatelja ta ponudnik ni predložil ustreznih referenc, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 27. 6. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izjavo, v kateri pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Naročnik navaja, da ni dvomil, da izbrani ponudnik izpolnjuje ta pogoj, saj je za svoje navedbe jamčil s kazensko in materialno odgovornostjo. Vlagatelj zatrjuje, da mu izbrani ponudnik dolguje zamudne obresti v višini 980,32 EUR, kar po mnenju naročnika pomeni, da je bila osnovna obveznost že plačana, čeprav z zamudo. V zvezi z referencami izbranega ponudnika naročnik navaja, da ustrezajo kriterijem iz razpisne dokumentacije, saj se nanašajo na istovrstna dela. V zvezi s ponudbo ponudnika AGM Nemec, d.o.o., pa naročnik navaja, da se do te ponudbe sploh ni opredeljeval, zato vlagateljevim navedbam v tem delu ne more priznati utemeljenosti.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 6. 7. 2011), je naročnik z dopisom z dne 11. 7. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Revizijske navedbe v zvezi z vprašanjem neplačanih zapadlih obveznosti je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Izhodišče za določanje ekonomske in finančne sposobnosti predstavlja 44. člen ZJN-2, ki v šestem odstavku določa, da mora ponudnik v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Kot podlaga za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila se lahko upoštevajo le zapadle obveznosti do podizvajalcev, pri čemer je treba najprej ugotoviti obstoj terjatve, nato pa še njeno zapadlost. Dejstvo, da podizvajalec še ni prejel plačila, še ne pomeni dospelosti terjatve do izvajalca, saj je lahko neplačilo posledica zamude podizvajalca, uveljavljanja garancijskih zahtevkov, neizpolnjenih ali nekvalitetno izpolnjenih obveznosti itd. V teh primerih lahko govorimo o dvomljivih in spornih terjatvah, katerih neplačilo ne more nujno predstavljati razloga za izločitev iz postopka oddaje javnega naročila v smislu šestega odstavka 44. člena ZJN-2, saj ima lahko ponudnik - dolžnik za neplačilo povsem utemeljene razloge. Sprejeti drugačno razlago bi pomenilo, da bi lahko razlog za izločitev ponudnika predstavljal že neplačan fiktiven račun, ki bi ga gospodarski subjekt izdal zgolj z namenom dokazovanja neplačanih zapadlih obveznosti v postopku javnega naročanja. Ob tem je treba opozoriti, da se lahko Državna revizijska komisija pri presoji vprašanja, ali obstajajo neplačane zapadle obveznosti, omeji le na ugotavljanje obstoja terjatve, obstoja zapadlosti in njene morebitne spornosti. Ne more pa se pri tem spuščati v vsebino obligacijsko-pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom ter pri tem ugotavljati, kaj so določale posamezne pogodbene klavzule oz. ali je bilo ravnanje pogodbenih strank v konkretnem obligacijskem razmerju skladno s pogodbenimi določili. Za tovrstno presojo oz. razreševanje sporov je namreč pristojno sodišče, medtem ko lahko Državna revizijska komisija v skladu s svojo pristojnostjo ugotavlja le obstoj spora, saj v tem primeru ne moremo govoriti o neplačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ki bi lahko predstavljale podlago za izločitev ponudnika.

Naročnik je zahteve glede izkazovanja plačila zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja določil v točki 3.1.2.3 Navodil za pripravo ponudbe, kjer je zapisal:

"Gospodarski subjekt ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

dokazilo: Izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev, skladna s predlogo.
opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva poročilo pooblaščenega revizorja, izpisek stanja odprtih obveznosti do dobaviteljev na dan oddaje ponudbe, potrdilo poslovne banke ali drugo enakovredno dokazilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja."

Naročnik je kot dokazilo o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev predvidel podpis izjave, v kateri so ponudniki med drugim izjavili, da imajo poravnane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja in da bodo na podlagi poziva naročniku v določenem roku predložili zahtevano dokazilo o izpolnjevanju pogoja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naj bi imel izbrani ponudnik dve neporavnani zapadli obveznosti, in sicer naj bi imel izbrani ponudnik vrsto neporavnanih obveznosti do družbe SIKA, d.o.o., ter neporavnano obveznost do vlagatelja, iz naslova neplačanih zamudnih obresti v višini 980,32 EUR.

V zvezi z obveznostjo, ki naj bi jo izbrani ponudnik imel do družbe SIKA, d.o.o., Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja, da bi šlo za obveznosti, ki bi izhajale iz predhodnih postopkov javnega naročanja, oz. ni navedel, iz katerega predhodnega postopka oddaje javnega naročila naj bi te obveznosti izvirale. Tudi iz dokumentacije, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, ni razvidno, iz katerih predhodnih postopkov oddaje javnega naročila naj bi izvirale obveznosti do družbe SIKA, d.o.o. Iz dokumentacije, ki jo je predložil vlagatelj, celo ni v ničemer razvidno, da bi se te obveznosti sploh nanašale na postopke javnega naročanja. Tako niti na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb niti na podlagi pregleda dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da bi se terjatve družbe SIKA, d.o.o., do izbranega ponudnika nanašale na predhodne postopke javnega naročanja oz. da ne gre za terjatve, ki izvirajo iz drugih poslov. Tako ZJN-2 kot tudi predmetna razpisna dokumentacija jasno določata, da je kot izločilni kriterij mogoče obravnavati le tiste neplačane zapadle obveznosti, ki izvirajo iz postopkov javnega naročanja. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel, iz katerih postopkov javnega naročanja naj bi izvirale terjatve družbe SIKA, d.o.o., do podizvajalca, niti ni to dejstvo razvidno iz dokumentacije, ki je priložena zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v tem delu, v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogla slediti.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da izbrani ponudnik dolguje tudi njemu, in sicer iz naslova neplačanih zamudnih obresti v višini 980,32 EUR, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v zvezi z isto terjatvijo že v zadevi št. 018-049/2011 zavzela stališče, da ne gre za nesporne terjatve. Kot je razvidno iz vlagateljevih navedb in priložene dokumentacije naj bi namreč terjatev vlagatelja do izbranega ponudnika v višini 980,32 EUR izvirala iz nabavne pogodbe št. 334-00/2008-CMC, sklenjene v postopku javnega naročila "Obnova objektov AC Dramlje-Celje, VA 0107 Ljubečna in VA 0108 Leskovec". Ker naj izbrani ponudnik na podlagi te pogodbe ne bi pravočasno izpolnil svojih obveznosti oz. je zamujal s plačili, naj bi mu vlagatelj zaračunal zamudne obresti, katerih del naj bi izbrani ponudnik poravnal s kompenzacijo, glede preostanka pa naj bi vlagatelj začel izvršilni postopek. Z vlagateljevimi trditvami, da je izbrani ponudnik z delno kompenzacijo priznal dolg, se ni mogoče strinjati. Vlagatelj je namreč zahtevku za revizijo priložil kopijo sklepa o izvršbi (št. VL 2927/2011 z dne 14. 1. 2011), iz katerega je razvidno, da je vlagatelj kot upnik za izterjavo zamudnih obresti v višini 980,32 EUR podal predlog za izvršbo. Vendar pa je iz dokumentacije nadalje razvidno, da je izbrani ponudnik zoper sklep o izvršbi podal ugovor, kjer navaja, da je dolžnikova trditev o obstoju dolga v višini 980,32 EUR neutemeljena in da dolžnik upniku ne dolguje ničesar. Iz dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil v revizijskem postopku (odgovor na zahtevek za revizijo z dne 20. 6 2011), pa je tudi razvidno, da glede plačila 980,32 EUR med vlagateljem in izbranim ponudnikom poteka spor pred Okrožnim sodiščem v Celju.

Kot je bilo že zapisano, se lahko Državna revizijska komisija pri presoji vprašanja, ali obstajajo neplačane zapadle obveznosti, omeji le na ugotavljanje obstoja terjatve, obstoja zapadlosti in njene morebitne spornosti, ne more pa se pri tem spuščati v vsebino obligacijsko-pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom ter pri tem ugotavljati, kaj so določale posamezne pogodbene klavzule oz. ali je bilo ravnanje pogodbenih strank v konkretnem obligacijskem razmerju skladno s pogodbenimi določili. Za tovrstno presojo oz. razreševanje sporov je namreč pristojno sodišče, medtem ko lahko Državna revizijska komisija v skladu s svojo pristojnostjo ugotavlja le obstoj spora, saj v tem primeru ne moremo govoriti o neplačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ki bi lahko predstavljale podlago za izločitev ponudnika. Ker je bil zoper sklep o izvršbi zaradi sporne terjatve v višini 980,32 EUR vložen ugovor in ker glede plačila tega zneska poteka pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je na datum oddaje ponudb obstajala neporavnana zapadla obveznost izbranega ponudnika v predhodnih postopkih javnega naročanja, ki ne bi bila dvomljiva oziroma sporna. Vlagateljevim navedbam v tem delu zato ni mogoče slediti.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogoja referenc, saj naj ne bi bilo izkazano, da bi šlo za istovrstne posle. Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika 45. člena ZJN-2, ki v 1. alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika. Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno.

Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oz. primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Naročnik je zahteve v zvezi s predložitvijo referenc določil v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, kjer je zapisal:

"Gospodarski subjekt je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 70 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi.

Dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.

Opombe: Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila (primeroma na nivoju postavk iz rekapitulacije popisa del), ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV.

Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu â??) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu."

Kot je razvidno iz citiranega določila, je naročnik istovrstnost definiral na način, da istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila na nivoju rekapitulacije, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi, pri čemer mora biti iz opisa referenčnega dela razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Z drugimi besedami: iz referenčnega potrdila mora biti razvidno, da so bila posamezna dela, izvedena v okviru referenčnega posla, enaka tistim delom, ki so navedena v rekapitulaciji popisa del predmetnega javnega naročila, oz. da so dela, ki so navedena v rekapitulaciji popisa del, hkrati tudi dela, ki jih je ponudnik izvajal v referenčnem poslu. Glede na veliko število vseh postavk z opisi posameznih del bi bilo razlago, da morajo biti iz referenčnega potrdila razvidne prav vse posamezne postavke iz opisa del, težko sprejeti, saj bi to pomenilo zahtevo po popolni identičnosti referenčnega dela in predmetnega javnega naročila. Zato je treba po mnenju Državne revizijske komisije točko 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe razlagati tako, da je treba pri istovrstnosti upoštevati najpomembnejše sklope posameznih del oz. tiste posamezne postavke, ki so specifične oz. za katere je mogoče objektivno utemeljiti, da so tako pomembne pri izvedbi predmetnega javnega naročila, da morajo biti izkazane tudi v referenčnem potrdilu.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta v ponudbo predložil štiri referenčna potrdila, in sicer:

- gradnja nadomestnega mostu čez Bolsko v Taboru,
- gradnja nadomestnega mostu čez Mlinščico v Bočni,
- nadvoz Lipa v štorah,
- izgradnja trase AC od km 11,616 - 13.500 z opornimi zidovi ter viadukti.

Predmet tega javnega naročila je "Rekonstrukcija mostu čez Dobjanski potok in križišča v Dežnem na R3-680/1224 v km 6,353", naročnik pa je postavke v rekapitulaciji popisa del (Specifikacija naročila) opisal na naslednji način:

1. pripravljalna dela,
2. zemeljska dela in temeljenje,
3. voziščne konstrukcije,
4. odvodnjavanje,
5. gradbena in obrtniška dela,
6. oprema ceste,
7. tuje storitve.

Glede na opise referenčnih del in ob upoštevanju posameznih postavk v rekapitulaciji popisa del Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da navedene reference niso skladne z naročnikovo zahtevo. Vsaj dve referenci izbranega ponudnika se namreč nanašata na gradnjo mostu, ki obsega rušenje starega mostu, izgradnjo novega mostu, izgradnjo ceste ter ureditev struge. Ob tem je treba opozoriti, da vlagatelj v nobenem delu zahtevka za revizijo ni navedel, katera konkretna referenca (izmed štirih predloženih) naj ne bi ustrezala zahtevi naročnika glede istovrstnosti, niti ni navedel, katerih postavk rekapitulacije, ki naj bi bile bistvene za izvedbo posla, naj predložene reference ne bi izpolnjevale. Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, skladno z določili četrte in pete točke četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato ZRPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganih dokazih - zavezuje ga, da v revizijskem zahtevku navede pravno relevantna dejstva in da za trditve o teh dejstvih ponudi tudi ustrezne dokaze. Ker je vlagatelj le pavšalno navedel, da reference ne izpolnjujejo naročnikovih zahtev glede istovrstnosti in ker ob tem ni navedel, katere konkretne reference naj ne bi vsebovale določenih konkretnih bistvenih postavk iz rekapitulacije, Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v tem delu ni sledila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (sicer podrejeno) ugovarja tudi zoper popolnost ponudbe ponudnika AGM Nemec, d.o.o. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kot je razvidno iz dokumentacije, pregledal in ocenil le najcenejšo ponudbo z vidika izpolnjevanja zahtev oz. pogojev, medtem ko ponudb ostalih ponudnikov ni preverjal. To je razvidno tako iz obvestila o oddaji naročila kot tudi iz dodatne obrazložitve. Tudi naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da je preveril le popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik torej pri ostalih ponudbah sploh ni ugotavljal njihove popolnosti, kar mu dopušča drugi odstavek 41. člena ZJN-2. Z vidika 9. člena ZRPJN to pomeni, da je treba v primerih, ko naročnik ravna v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo priznati vsakemu ponudniku, ki v postopku oddaje javnega naročila predloži pravočasno ponudbo in ki zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika bodisi ni najugodnejša bodisi ni popolna in bi jo naročnik moral izločiti. Pri tem takemu ponudniku ni treba izpodbijati popolnosti ostalih ponudb, ker le-ta sploh še ni bila ugotovljena. To velja tudi v primeru, če so ostale ponudbe glede na merila ugodnejše od njegove. Ker Državna revizijska komisija ne more presojati, ali so bila pri ocenjevanju ponudbe ponudnika AGM Nemec, d.o.o. kršena določila ZJN-2, saj naročnik njene popolnosti sploh ni ugotavljal, zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na njegovo ponudbo, ni vsebinsko obravnavala. Poleg tega tudi glede na ugotovitve v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika vsebinska presoja teh navedb ne bi več v ničemer vplivala na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz izreka tega sklepa.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik kršil določila ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno, zato je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo vseh stroškov, ki so mu nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 26. 7. 2011



predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, 1000 Ljubljana
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, 1000 Ljubljana
- CM Celje, d.d., Lava 42, 3000 Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana