018-191/2011 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-191/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) po predsednici senata mag. Maji Bilbija ter Sonji Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Filmi za radiološko snemanje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Sanolabor d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 28.07.2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, z dne 07.06.2011, se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v 7. točki poglavja Splošne zahteve za predmet javnega naročila, ki se glasi: " Potrdilo principala (proizvajalca), da je uradno v času trajanja javnega naročila ponudnikovo podjetje pristojno in v stanju dobavljati na javnem razpisu ponujene produkte. Zahtevamo originalno potrdilo."
2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2.500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22.04.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je predmetni postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 4357/2011, z dne 26.04.2011 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2011/S 83-136363, z dne 29.04.2011.
Vlagatelj je pred rokom za oddajo ponudb, dne 07.06.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnikova zahteva, določena v 7. točki Strokovnih zahtev, da mora ponudnik predložiti originalno potrdilo principala (proizvajalca), da je uradno v času trajanja javnega naročila ponudnikovo podjetje pristojno in v stanju dobavljati na javnem razpisu ponujene izdelke, diskriminatorna. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik v zvezi z izpodbijano zahtevo na Portalu javnih naročil objavil odgovor, pri čemer podano zahtevo veže na zagotavljanje varnosti izdelkov za bolnike in zaposlene in se sklicuje na Zakon o medicinskih pripomočkih in na Pravilnik o vigilanci medicinskih pripomočkov. Vlagatelj navaja, da med spoštovanjem zakonodaje, ne/ogroženostjo zdravja in morebitnim potrdilom principala ni nikakršne logične zveze, zato poudarja, da naročnik s postavljeno zahtevo diskriminatorno obravnava ponudnike, ki nimajo potrdila. Vlagatelj pojasnjuje, da so merila za varnost blaga, ki je predmet javnega naročila določena s predpisi in je skladnost izdelka z zahtevami zakonodaje na podlagi izpeljanega postopka potrjena s podelitvijo CE oznake, s tem pa je vzpostavljena tudi odgovornost proizvajalca, da je izdelek varen. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita, da je kršil načelo prostega pretoka blaga, načelo zagotavljanja konkurence, načelo enakopravne obravnave ponudnikov, posledično pa tudi načelo gospodarnosti, ker posredna ekskluziva vodi do višanja cen in drugih negativnih posledic monopolnih položajev.
Kot sporno izpostavlja vlagatelj tudi naročnikovo zahtevo, da je potrebno ponudbi predložiti certifikat serviserja ( za primer testiranja oziroma uporabe nove tehnologije). V zvezi s to zahtevo je naročnik navedel, da ne more tvegati in ne testirati na svoji opremi materialov, kateri bi potencialno lahko poškodovali opremo, zato je takšen certifikat v tem primeru ustrezno zagotovilo, da do poškodbe opreme ne more priti. Po vlagateljevem mnenju naročnik s tem ni utemeljil svoje zahteve, saj ponudniki v tem javnem razpisu ne ponujajo opreme, pač pa potrošni material, ki se ne servisira in bi moral naročnik zagotoviti prisotnost serviserja preko dobavitelja opreme, v kolikor ocenjuje, da je to potrebno.
Vlagatelj predlaga razveljavitev zahtev razpisne dokumentacije in sicer na 14. strani razpisne dokumentacije, "Strokovne zahteve naročnika", v točki 7 in zahtevo po predložitvi certifikata serviserja, določeno na 17. strani, v poglavju "Potrebna dodatna dokumentacija ob predložitvi ponudb". Vlagatelj priglaša tudi povračilo revizijskih stroškov.
Naročnik je dne 20.06.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik zahtevo po predložitvi originalnega pooblastila principala utemeljuje z določilom 52. člena Zakona o medicinskih pripomočkih, ki poslovnemu subjektu v zvezi z neustreznimi medicinskimi pripomočki, katere bi dal v promet, nalaga, da obvešča proizvajalca ali njegovega predstavnika, da skupaj izvedejo potrebne ukrepe, da ne bi bilo ogroženo zdravje in življenje ljudi. Naročnik se sklicuje tudi na Pravilnik o vigilanci medicinskih pripomočkov, ki v 9. členu določa, da so poslovni subjekti, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki odgovorni za izvajanje varnostno korektivnega ukrepanja po navodilih proizvajalca medicinskih pripomočkov ali predstavnika proizvajalca. Da bo ponudnik lahko spoštoval zakonodajo in da ne bo ogroženo zdravje bolnikov in zaposlenih, mora vsekakor obstajati povezava med ponudnikom in proizvajalcem ali predstavnikom proizvajalca. To povezavo pa ponudnik lahko dokaže z zahtevanim soglasjem. Naročnik tako zavrača vlagateljeve trditve, da je diskriminiral ponudnike ali kakorkoli omejeval konkurenco, saj je zahteval le tisto, kar mu nalaga zakon.
V zvezi z zahtevo, ki se nanaša na priložitev certifikata serviserja, naročnik pojasnjuje, da je potrebno certifikat priložiti samo v primeru, če bo ponudnik ponudil RTG filme in kemikalije, katere naročnik ne pozna in bi lahko povzročili različne zaplete na aparatih, saj bi v primeru zapletov naročnik moral nujno kontaktirati ustrezno usposobljenega serviserja. Naročnik pojasnjuje, da imajo različna pakiranja kemikalij različne nastavitve avtomatskih mešalcev kemikalij in je za takšne primere potrebno sodelovanje serviserja. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel primere, ob katerih je potrebna prisotnost serviserja, primeri pa se nanašajo na nastavitev temperature in doziranje kemikalij na avtomatskih razvijalnih aparatih, menjavo kemikalij, nastavitev temperature razvijalca in fiksirja ob menjavi RTG filmov in prilagoditev časa razvijanja, preveritve ustreznosti RTG filmov in kaset, poznavanje RTG filmov zaradi različnega pakiranja, nastavitev avtomatskih razvijalnih aparatov, avtomatske mešanice kemikalij in drugo. Naročnik tako navaja, da ne gre za omejevanje konkurence, pač pa samo za ukrepe, ki so glede na obstoječo situacijo opremljenosti RTG inšituta obvezni.
Vlagatelj je dne 23.06.2011 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom dne 29.06.2011 odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter vse odstopljene dokumentacije, je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.
Državna revizijska komisija je preverila, ali je naročnikova zahteva po predložiti originalnega potrdila principala (proizvajalca), da je uradno v času trajanja javnega naročila ponudnikovo podjetje pristojno in v stanju dobavljati na javnem razpisu ponujene izdelke, diskriminatorna.
Naročnik je v poglavju "Strokovne zahteve naročnika", ki se nanaša na "Splošne zahteve za predmet javnega naročila" v 7. točki določil:
"7. Potrdilo principala (proizvajalca), da je uradno v času trajanja javnega naročila ponudnikovo podjetje pristojno in v stanju dobavljati na javnem razpisu ponujene produkte. Zahtevamo originalno potrdilo."
Vlagatelj zatrjuje, da je citirano določilo razpisne dokumentacije diskriminatorno, saj se skladnost medicinskega pripomočka in odgovornost proizvajalca vzpostavi s pridobitvijo oznake CE. Naročnik pa utemeljenost izpodbijane zahteve veže na določila Zakona o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/09, v nadaljevanju: ZMedPri) in Pravilnika o vigilanci medicinskih pripomočkov (Uradni list RS, št. 61/10, v nadaljevanju: Pravilnik) in se nanje sklicuje tako v okviru pojasnil k razpisni dokumentaciji (odgovor z dne 31.05.2011), kot tudi v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Za presojo o tem, ali je sporna zahteva diskriminatorna je potrebno upoštevati določilo 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) ki se glasi: "(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo." Načelo enakopravne obravnave ponudnikov naročniku prepoveduje, da določi v razpisni dokumentaciji zahteve, ki bi povzročile neutemeljeno razlikovanje med ponudniki, torej razlikovanje, ki nima temelja v ponudnikovi konkurenčni prednosti ali razlikovanje, ki je posledica specifičnosti predmeta javnega naročila oziroma drugo dopustno razlikovanje.
Naročnik zavrača navedbo vlagatelja o diskriminatornosti obravnavane zahteve razpisne dokumentacije, z obrazložitvijo "ď"... zahteval le tisto, kar mu nalaga zakon ď"...", pri čemer se sklicuje na četrti odstavek 52. člena ZmedPri in 9. člen Pravilnika.
Določilo četrtega odstavka 52. člena ZMedPri se glasi: "(4) Če je poslovni subjekt dal v promet medicinski pripomoček, za katerega meni ali utemeljeno domneva, da ni skladen z zahtevami tega zakona, takoj obvesti proizvajalca medicinskih pripomočkov ali predstavnika proizvajalca in zagotovi potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti ali če je to potrebno, umakne ali odpokliče medicinski pripomoček. Če medicinski pripomoček ogroža zdravje ali življenje ljudi, poslovni subjekt takoj obvesti tudi organ, pristojen za medicinske pripomočke, z navedbo držav članic Evropske unije, v katere je dal medicinski pripomoček v promet, ter mu predloži podatke o neizpolnjevanju zahtev in sprejetih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti.".
Omenjeno določilo ZMedPri se nanaša na primere, kadar je bil dan v promet medicinski pripomoček, ki ni skladen z zakonskimi zahtevami. Skladnost medicinskega pripomočka z zakonskimi zahtevami pa se potrjuje s pridobitvijo oznake CE (conformance mark). Kot je določeno v 28. členu ZMedPri, medicinski pripomočki, ki izpolnjujejo zahteve iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov ter predpisov Evropske unije, ki urejajo medicinske pripomočke, morajo, ko se dajejo na trg, nositi oznako CE. Oznaka CE mora biti v vidni, berljivi in neizbrisni obliki tudi na sterilnem zavoju, prodajni embalaži in v navodilih za uporabo. Pridobitev oznake CE, ki jo določi minister, pomeni, da je posamezni medicinski pripomoček skladen z zakonskimi, podzakonskimi predpisi in predpisi Evropske unije s področja medicinskih pripomočkov. V 30. členu ZMedPri so določene prepovedi pridobitve oznake CE, ki se nanašajo na izdelke, ki po zakonu niso medicinski pripomočki, ali pa ne izpolnjujejo zakonskih zahtev.
Po pregledu ostalih določil razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v delu razpisne dokumentacije "Splošne zahteve za predmet javnega naročila" določil tudi:
"1. Vsi proizvodi morajo imeti oznako CE."
Prav tako je naročnik v delu razpisne dokumentacije, ki se nanaša na "OBRAZEC 1 PONUDNIK MORA IZPOLNJEVATI NASLEDNJE POGOJE ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI", v točki 8 določil: "VSI PONUJENI IZDELKI PA MORAJO IMETI VELJAVNE CE CERTIFIKATE. PONUDNIK V SVOJI PONUDBI PREDLOŽI USTREZNO IZJAVO, NAROČNIK PA SI PRIDRŽUJE PRAVICO, DA V POSTOPKU OCENJEVANJA PONUDB OD PONUDNIKA ZAHTEVA PREDLOŽITEV KOPIJE CE CERTIFIKATA ZA POSAMEZNI PONUJENI IZDELEK."

Naročnik je podal zahtevo, da morajo vsi proizvodi, ki so predmet javnega naročila (filmi za DryView Laser Imager, filmi za Agfa termalni printer, filmi za DryView printer, rentgenski filmi, interoralni zobni filmi in kemikalije za razvijanje) imeti oznako CE, s čimer se potrjuje njihova skladnost s pravnimi predpisi. Državna revizijska komisija ob upoštevanju ugotovljenega, da je naročnik za vse proizvode zahteval, da imajo pridobljeno oznako CE (s čimer se potrjuje njihova skladnost z zakonodajo s področja medicinskih pripomočkov) ugotavlja, da je naročnikovo utemeljevanje zahteve po predložitvi potrdila principala na podlagi četrtega odstavka 52. člena ZMedPri neutemeljeno. Kot že zapisano, se določilo četrtega odstavka 52. člena ZMedPri nanaša na primere in postopek ravnanja poslovnega subjekta, ko je bil na tržišče dan medicinski pripomoček, ki ni skladen z zakonom. Ker je naročnik zahteval, da imajo vsi ponujeni izdelki podeljeno oznako CE (ki potrjuje skladnost medicinskega pripomočka z zakonom) je potrebno ugotoviti, da je naročnikovo utemeljevanje ustreznosti zahteve po predložitvi potrdila principala neutemeljeno.
Državna revizijska komisija tudi sklicevanje naročnika, da je zahteva po priložitvi potrdila principala, posledica določila 9. člena Pravilnika, označuje kot neutemeljeno. Pravilnik določa natančnejša pravila sistema ugotavljanja, zbiranja, vrednotenja in poročanja o zapletih z medicinskimi pripomočki, sistem poročanja in izvajanja korektivnih ukrepov ter druge obveznosti udeležencev v vigilanci medicinskih pripomočkov. 9. člen Pravilnika določa postopek ravnanja ostalih udeležencev v postopku (kamor gre skladno z drugim odstavkom 1. člena Pravilnika uvrstiti tudi poslovne subjekte s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo ali na drobno) in v četrtem odstavku tudi odgovornost poslovnega subjekta, ki opravlja promet z medicinskimi pripomočki na debelo ali na drobno, za izvajanje varnostnega korektivnega ukrepa po navodilih proizvajalca medicinskih pripomočkov ali predstavnika proizvajalca.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz 9. člena Pravilnika izhaja odgovornost poslovnega subjekta, ki opravlja promet z medicinskimi pripomočki, da izvaja varnostne korektivne ukrepe po navodilih proizvajalca ali predstavnika proizvajalca. Kdaj se uvede varnostni korektivni ukrep in kaj ti vključujejo, določa 4. člen Pravilnika. Pristojnosti proizvajalcev v sistemu vigilance medicinskih pripomočkov izhajajo iz 6. člena Pravilnika.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče ugotoviti neposredne vzročne zveze med zahtevo pravilnika iz četrtega odstavka 9. člena in zahtevo naročnika iz razpisne dokumentacije po priložitvi potrdila principala.
V posledici zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določilom 9. člena ZJN-2, saj je z določitvijo zahteve po predložitvi potrdila principala, da je ponudnik uradno v času trajanja javnega naročila ponudnikovo podjetje pristojno in v stanju dobavljati na javnem razpisu ponujene produkte, ravnal diskriminatorno, ker se s tovrstno zahtevo neutemeljeno iz postopka konkuriranja v tem javnem naročilu izloča ponudnike, ki potrdila principala nimajo. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so razlogi, ki jih naročnik navaja kot pojasnilo za sporno razpisno zahtevo, neutemeljeni, je zahtevku za revizijo v tem delu ugodila. Državna revizijska komisija je tako skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN razpisno dokumentacijo v poglavju "Strokovne zahteve naročnika", ki se nanaša na "Splošne zahteve za predmet javnega naročila" v 7. točki, ki glasi: "7. Potrdilo principala (proizvajalca), da je uradno v času trajanja javnega naročila ponudnikovo podjetje pristojno in v stanju dobavljati na javnem razpisu ponujene produkte. Zahtevamo originalno potrdilo.", razveljavila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je zahteva po predložitvi certifikata serviserja nezakonita in v nasprotju z načelom zagotavljanje konkurence med ponudniki in načelom gospodarnosti.
Naročnik je v okviru poglavja "Strokovne zahteve naročnika", ki se nanaša na "Strokovne zahteve po posameznih sklopih", na strani 17 med drugim določil:
"Potrebna dodatna dokumentacija ob predložitvi ponudb:ď"â??
2. Certifikat serviserja (samo v primeru realizacije 9. in 10. točke splošnih zahtev za predmet javnega naročila).". Naročnik je zahtevo po predložitvi certifikata serviserja vezal na primere, kot jih je določil v 9. in 10. točki splošnih zahtev za predmet javnega naročila.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji "Splošne zahteve za predmet javnega naročila" določil: "ď"â??
9. Vsi ponudniki bodo lahko dokazali ustreznost filmov na obstoječem sistemu kaset za filme in obstoječih razvijalnih aparatih, ki so v uporabi v UKC. Testiranja bodo potekala pod enakimi pogoji in pod nadzorom strokovne komisije.
10. V primeru ponudbe, ki bo vsebovala novo tehnologijo, ponudnik prevzema vse stroške nastale zaradi opravljanja testiranj in prilagajanj aparatur ter rtg kaset, usposabljanja osebja ter morebitne škode, ki bi nastala pri uvajanju nove tehnologije."

Zahteva po priložitvi certifikata serviserja se smiselno nanaša na 5. točko Splošnih zahtev za predmet javnega naročila, kjer je naročnik zahteval, da mora ponudnik, katerega produkti trenutno niso v uporabi, na zahtevo naročnika pred izborom zagotoviti vzorce, hkrati pa je naročnik v 8. točki podal zahtevo, da morajo biti produkti kompatibilni z obstoječo opremo na UKC (RTG kasetami in ojačevalnimi folijami, suhimi laserji in ostalimi avtomatskimi temnicami). Naročnik je torej certifikat serviserja zahteval za primere, ko bo uvedena nova oprema oziroma, za primere, ko bo potrebno tako produkte, kot opremo prilagoditi, tako da bodo kompatibilni.
Naročnik je predvidel možnost dokazovanja ustreznosti filmov na obstoječem sistemu kaset za filme in razvijalne aparate, ki so že v uporabi (in je potrebna njihova prilagoditev) in za primere dobave izdelkov, ki vsebujejo novo tehnologijo. V primeru, da bo izbran ponudnik, ki bo ponudil izdelke z novo tehnologijo, mora ponudnik prevzeti stroške, nastale zaradi opravljanja testiranj in prilagajanj aparatur, usposabljanja kadra in nastanka morebitne škode. Za ta namen je naročnik zahteval, da ponudniki priložijo certifikat serviserja.
Vlagatelj naročnikovo zahtevo označuje kot nezakonito ker "â??ni utemeljil svoje zahteve, saj ostaja neizpodbitno dejstvo, da ponudniki v tem javnem naročilu ne ponujajo aparatov/strojev/opreme temveč potrošni material, ki se ne servisira. Posledično je takšna zahteva nelogična, nepotrebna in tudi nesorazmerna na predmet javnega naročila."
Državna revizijska komisija se strinja s citirano navedbo vlagatelja, da je predmet javnega naročila potrošni material, ki se praviloma ne servisira. Tudi naročnik je zahtevo po priložitvi certifikata serviserja vezal zgolj na primere, ko se bo dokazovala ustreznost ponujenega materiala na obstoječi opremi oziroma, ko bo uvedena nova tehnologija.
V navedenih situacijah je namreč potrebno prilagoditi tudi opremo, na kateri se bodo filmi in RTG filmi ter kemikalije za razvijanje uporabljali, hkrati pa uvedba nove tehnologije za naročnika predstavlja riziko za poškodbe na obstoječi opremi oziroma nastanek nekvalitetnih slik. Kakor je naročnik pojasnil na Portalu javnih naročil dne 31.05.2011 "ď"â??Naročnik ne more tvegati in testirati na svoji opremi materialov, kateri bi potencialno lahko poškodovali to opremo, zato je takšen certifikat v tem primeru ustrezno zagotovilo, da do takšnih poškodb opreme ne more priti. V kolikor ponudnik, kakor navaja, ponuja filme kateri so v uporabi v UKCL vrsto let, mu ni potrebno prilagati zahtevanega certifikata, kakor je tudi navedeno že v razpisni dokumentaciji na strani 17 (certifikat serviserja je potreben samo v primeru realizacije 9. in 10 točke iz splošnih zahtev za predmet javnega naročila).".
Naročnik je v sklepu o zahtevku za revizijo še dodatno navedel primere za katere se zahteva prisotnost serviserja ob različnih nastavitvah avtomatskih mešalcev, za katere Državna revizijska komisija ocenjuje, da so takšne narave, da je potrebna prisotnost osebe, ki pozna tehnologijo in lahko odpravi morebitne nevšečnosti, nastale zaradi nove vrste izdelkov (različna razmerja kemičnih spojin, drugačni rentgenski filmi, menjava laserskih filmov ipd.).
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je zahteva po priložitvi certifikata serviserja v primeru uvedbe nove tehnologije, oziroma da ponujeni izdelek ni kompatibilen z obstoječo opremo, potrebna in tudi sorazmerna s predmetom javnega naročila. Ne glede na dejstvo, da se kupuje potrošni material, pa imajo lahko variacije teh izdelkov (nova tehnologija, različne spojineâ??) na opremo in končni izdelek velik vpliv, zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati nezakonitosti obravnavane zahteve naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je za primere, določene v 9. in 10. točki Splošnih zahtev za predmet javnega naročila, zahteval certifikat serviserja, zato vlagateljevi revizijski navedbi ni sledila in jo ocenila kot neutemeljeno.
Glede na to, da je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevi revizijski navedbi o diskriminatornosti naročnikove zahteve, ki se nanaša na priložitev potrdila principala, je skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila razpisno dokumentacijo v poglavju "Strokovne zahteve naročnika", ki se nanaša na "Splošne zahteve za predmet javnega naročila" v 7. točki, ki glasi: "Potrdilo principala (proizvajalca), da je uradno v času trajanja javnega naročila ponudnikovo podjetje pristojno in v stanju dobavljati na javnem razpisu ponujene produkte. Zahtevamo originalno potrdilo."

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne vse stroške nastale z revizijo in sicer takso v višini 5.000,00 EUR. V primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija je vlagateljevemu zahtevku za revizijo delno ugodila in je vlagatelju na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potrebne priznala stroške za takso v višini 2.500,00 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.500,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, 28.07.2011



Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Sanolabor d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana