018-179/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republika Slovenije za ceste

Številka: 018-179/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "PGD in PZI preložitve ceste G2-108 ob naselju Zgornji Log pri Litiji", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu PROJEKTIVNI ATELJE - NIZKE GRADNJE, d.o.o., Kersnikova 9, Ljubljana in PROMICO, d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PROMET, DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 26. 7. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 2. 2011, pod št. 43001-13/2011-3, izdal sklep o začetku postopka javnega naročila "PGD in PZI preložitve ceste G2-108 ob naselju Zgornji Log pri Litiji". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 11. 2. 2011, pod št. objave JN1334/2011 in v Uradnem listu EU, dne 16. 2. 2011, pod št. objave 2011/S 32-053070.

Naročnik je dne 22. 4. 2011, pod št. 43001-13/2011-17, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda ponudniku PNZ svetovanje, projektiranje, d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Naročnik je na podlagi zahteve za dodatno obrazložitev vlagatelja, dne 10. 5. 2011, pod št. 43001-13/2011/20-1600, izdal Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 5. 2011 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ugotovitev, da je ob enaki obravnavi najugodnejši ponudnik vlagatelj, ter da naročnik izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj najprej izpodbija odločitev o oddaji naročila v delu, v katerem je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepravilno in nepopolno. Navaja, da ima odgovorna oseba za načrt gradbenih konstrukcij nadvoza, oseba I.T., ustrezne reference. Naročnik je po mnenju vlagatelja spregledal določila razpisne dokumentacije, v katerih je zahteval le eno referenco nadvoza nad železnico in ne tri. Nadaljnjo zahtevo naročnika, da je morala biti oseba v zadnjih desetih letih pred objavo tega naročila odgovorna oseba pri najmanj treh istovrstnih, po obsegu primerljivih poslih, kot je to naročilo, katerih skupna vrednost presega ponudbeno vrednost (z DDV) za to naročilo, pa je po mnenju vlagatelja potrebno razlagati kot splošno zahtevo za ostale kadre, medtem ko je pri odgovorni osebi za izdelavo načrta nadvoza navedena zahteva bila spremenjena in je naročnik pri tem kadru zahteval le eno referenco nadvoza nad železnico in ne tri. Hkrati je potrebno navedeno določbo razlagati zgolj v smeri, da mora imeti strokovni kader izkazani še dve referenci, pri čemer pa ti dve nista nujno povezani z nadvozom nad železnico. Vlagatelj pa je tudi sicer za odgovorno osebo za izdelavo načrta nadvoza predložil tri reference nadvozov nad železnico. Viadukt Trebnje ima skupno dolžino 177 metrov, poteka preko doline in premošča reko Temenico ter dve železniški progi. Viadukt Ponikve pa premošča dolino reke Temenice, regionalno cesto in železniško progo z dvema vzporednima, po razponih in skupni dolžini različnima, viaduktoma, ki sta obdelana statično in konstruktivno kot samostojna objekta. Dolžina desnega viadukta je 303 metre z maksimalnim razponom 38 metrov, skupna dolžina levega viadukta pa je 312 metrov, z največjim razponom 42 metrov. Različno razporeditev podpor in s tem različno dolžino polj, kakor tudi različni skupni dolžini obeh objektov, je pogojeval predvsem poševni potek železniške proge, zaradi česar je pod objektom potekala gradnja prekladnih konstrukcij obeh objektov preko železniške proge neistočasno in neodvisno. Iz navedenih razlogov je po prepričanju vlagatelja predloženo referenco potrebno upoštevati kot dva nadvoza nad železnico in ne zgolj kot enega. Vlagatelj je za viadukt Trebnje izdelal IDP, PGD in PZI fazo projekta ter za oba viadukta Ponikve PGD in PZI. Vlagatelj še opozarja, da je v ponudbi navedel štiri PGD/PZI projekte mostov, ki jih je izdelal za istega naročnika. Med njimi je tudi referenca Rekonstrukcija mostu čez Savo v Lancovem pri Radovljici s skupno dolžino 85 metrov, v okviru katere so bile rekonstruirane kompletne podpore v reki Savi ter izvedena nova prekladna konstrukcija, pri tem pa je bilo potrebno sprojektirati tudi začasni most, ki je služil prometu med rekonstrukcijo. Po mnenju vlagatelja je vsakomur jasno, da je takšna rekonstrukcija in njeno projektiranje precej težavnejše kot novogradnja, kar velja tudi v primerjavi z nadvozom, pa čeprav preko železniške proge. Vlagatelj je kot referenčne objekte v ponudbi navajal še dva podhoda na železniških postajah in štiri železniške mostove, za katere je vlagatelj izdelal PGD projekte. Vlagatelj poudarja, da so železniški objekti najzahtevnejši tip premostitvenih objektov, saj preko njih poteka težak železniški promet, običajno tudi med samo gradnjo objekta. Preko podhodov poteka več železniških prog, ki morajo med gradnjo objekta ostati prevozne, kar terja izredno zahtevno tehnologijo gradnje, ki poteka v več sukcesivnih fazah. Podobno velja za mostove, pri katerih je zaradi večjih razponov in zagotovitve železniškega prometa med gradnjo potrebno prekladno konstrukcijo zgraditi ob bodočem objektu ter jo poriniti pod železniško progo na končno lokacijo, vse to ob zagotovitvi ustrezne pretočnosti vodotoka. Zaradi zahtevne tehnologije gradnje in kompleksne železniške obtežbe premostitvenih objektov je po mnenju vlagatelja jasno, da so predlagane reference več kot ustrezne. Vlagatelj zgolj informativno še dodaja, da je poleg referenčnih objektov iz ponudbe samo v zadnjih petih letih izdelal PGD/PZI projekte petih viaduktov na avtocesti, dolžin od 140 do 340 metrov, z najzahtevnejšimi tehnologijami gradnje, tri pokrite vkope ločne oblike dolžine do 290 metrov, sedem nadvozov oziroma nadhodov, nekaj podvozov, dva večja mestna mostova in več kot deset zahtevnih podpornih sidranih konstrukcij. Navedeni objekti v ponudbi niso navedeni, ker vlagatelj ni uspel pravočasno najti številk revizijskih poročil, kar je bilo zahtevano v navodilih za pripravo ponudbe. Vlagatelj dalje izpodbija še ugotovitev naročnika, da odgovorna oseba vlagatelja za elaborat zapore, oseba J.P., ne izpolnjuje referenčnih zahtev. Naročnik je po prepričanju vlagatelja spregledal vsebino v ponudbi navedenih referenčnih poslov, saj vsak od njih vsebuje tudi izdelavo elaborata zapore. Tako so bili pri referenci AC Lešnica - Kronovo izdelani vsaj trije elaborati začasnih zapor in preusmeritev prometa, pri referenci AC Pluska - Ponikve in referenci AC Ponikve - Hrastje pa so bili izdelani vsaj štirje elaborati začasnih zapor in preusmeritve prometa.

Vlagatelj izpodbija tudi naročnikovo ravnanje v delu, v katerem je naročnik kot popolno ocenil in izbral ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj izpostavlja dejstvo, da je naročnik vlagatelja neenakopravno in diskriminatorno obravnaval v primerjavi z izbranim ponudnikom. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v prilogi Podatki o gospodarskem subjektu pri rubriki "Vrsta posla in količina" ni navedel načrta dimenzioniranja voziščne konstrukcije, medtem ko iz priloge Podatki o kadrovskih zmogljivostih izhaja, da izbrani ponudnik prevzema ta dela. Dalje vlagatelj izpodbija določene reference za odgovornega vodjo projekta in za odgovornega projektanta za cestogradnjo, osebo J.R. (Rekonstrukcija krožnega krožišča Tomačevo in PGD, PZI priključek Podtabor) in pri tem navaja, da bi moral naročnik glede na zahteve iz razpisne dokumentacije ugotoviti, da referenčni posli ne izpolnjujejo zahtev. Enako vlagatelj zatrjuje za določene reference za odgovornega projektanta za dimenzioniranje voziščnih konstrukcij (AC šentvid - Koseze ter Projekt obnove Račiške ceste) in za odgovornega projektanta elaborata cestnih zapor, osebo A.J. (predor Trojane, predor Kastelec in predor Tabor), pri čemer še izpostavlja, da pri določenih referencah ni navedbe o recenzijskem ali revizijskem poročilu, kar je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zatrjuje tudi neustreznost določenih referenc izbranega ponudnika, in sicer Priključka Celovška cesta ter Rekonstrukcija krožnega križišča Tomačevo, kjer ni naveden zahtevan elaborat cestnih zapor in Obvozna cesta Dragonja, kjer je pri opisu posla navedena prometna oprema in organizacija gradbišča, kar je bilo pri vlagatelju ugotovljeno kot neustrezno. Vlagatelj še navaja, da ponudba izbranega ponudnika v delu, kjer za odgovornega projektanta navaja kot referenčne projekte PGD projekt nadvoza, PZI projekt nadvoza preko železnice ter PGD podvoza pod železnico, ne navaja številk revizijskih poročil oziroma je pojasnjeno, da številke recenzijskih poročil niso izdane. Navedeno je po prepričanju vlagatelja pri naročniku DARS, d.d. možno le v primeru, da postopek revizije še ni zaključen, oziroma revizija še ni bila izvedena. Po rangu projektne dokumentacije za objekte je najpomembnejša faza PGD, medtem ko je PZI faza nadaljnja obdelava projekta za potrebe izvajalca s potrjenim PGD projektom že definiranega objekta. Zakon o graditvi objektov zahteva obvezno revizijo PGD projektov zahtevnih objektov, ne pa revizije PZI faze istih objektov. Na osnovi navedenih dejstev je po mnenju vlagatelja evidentno, da je PZI faza projekta na nižji ravni kot PGD faza, katera je podana kot minimalna zahteva za obseg referenčne projektne dokumentacije v navodilih za pripravo ponudbe, zaradi česar bi moral naročnik tudi iz navedenih razlogov ponudbo izbranega ponudnika označiti kot nepopolno in jo izločiti.

Naročnik je dne 10. 6. 2011, pod št. 43001-13/2011/28, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik v zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na reference odgovorne osebe za izdelavo načrta nadvoza, odgovarja, da vlagatelj napačno interpretira zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je podal posebne zahteve za odgovorno osebo za izdelavo načrta nadvoza (najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektiranja nadvozov ali viaduktov, vsaj ena referenca nadvoza nad železnico, pri istovrstnem poslu, kot ga prevzema v ponudbi) in splošne zahteve, ki veljajo za vse zahtevane strokovnjake. Gre za kumulativno postavljene pogoje. Zato po mnenju naročnika ni nobenega dvoma, da je moral ponudnik izkazati vsaj tri reference pri istovrstnih, po obsegu primerljivih poslih, kot jih prevzema v ponudbi, od tega mora biti vsaj ena referenca projektiranje nadvoza nad železnico. Naročnik med referencami odgovorne osebe za izdelavo načrta nadvoza, ki jih je navajal vlagatelj v ponudbi, ni ugotovil reference nadvoza nad železnico. Tolmačenje vlagatelja, da je potrebno referenci projektiranja dveh viaduktov upoštevati kot projektiranje nadvoza nad železnico, po mnenju naročnika ne zdrži strokovne presoje. Splošna tehnična specifikacija za cestne premostitvene objekte viadukt opredeljuje kot objekt za prehod prometnic preko dolin (po katerih samo v redkih izjemah ne poteka nobena druga prometnica), nadvoz pa kot objekt za vodenje drugih prometnic preko določene prometnice. Iz definicije po mnenju naročnika izhajajo bistvene razlike v lastnostih objektov. Nadvoz nad železnico je objekt, ki je namenjen izključno prečkanju ceste preko železnice. Zaradi ekonomičnosti in zmanjševanja posegov v prostor je os ceste situativno in niveletno odvisna od projektnih zahtev za potek železniške proge pod cestnim objektom, zato nadvoz poteka tik nad prostim profilom železniške proge, kar bistveno vpliva na projektiranje, izbiro primerne tehnologije gradnje in operativno izvedbo objekta gradbene konstrukcije. Nasprotno pa je viadukt namenjen vodenju ceste po najbolj ekonomični in varni poti preko dolin ali pobočij, po dolinah pa običajno potekajo tudi ostali objekti ali vodotoki, vendar viadukt poteka precej nad prostim profilom morebitne železniške proge, zato ta ni bistveni kriterij pri projektiranju viadukta. Zaradi razlik v namenu nadvoza in viadukta se geometrijski elementi ceste v obeh primerih bistveno razlikujejo. Razlika v geometrijskih elementih ter fizični oddaljenosti gradbenega objekta in s tem tudi gradbišča zato po prepričanju naročnika narekuje popolnoma različno tehnologijo gradnje v primeru nadvoza čez železnico od tiste pri gradnji viadukta. Iz navedenega izhaja tudi naročnikov namen pri postavitvi referenčne zahteve za projektiranje nadvoza nad železnico, saj naročnik želi pridobiti izvajalca, ki ima izkušnjo s projektiranjem po teži zahtevnejšega objekta, zato se ne more zadovoljiti s strokovnjakom, ki izkazuje referenco projektiranja viadukta, ki je manj zahtevno ter po vsebini neprimerljivo delo. Nadvoz nad železnico je bistvena sestavina predmetnega javnega naročila, zato mora naročnik zagotoviti ustrezno usposobljenega strokovnjaka. Naročnik se v presojo ostalih referenc strokovnjakov vlagatelja ni spuščal, saj vlagatelj ni izpolnil minimalne sposobnosti. Kljub temu naročnik poudarja, da vlagatelj razpolaga zgolj z dvema ustreznima referencama od treh zahtevanih, in sicer Viadukt Trebnje in Viadukt Ponikve, medtem ko se vlagatelj ne more sklicevati na reference, ki jih navaja le v zahtevku za revizijo in ne v ponudbi. Naročnik še opozarja, da so pri izbiri ponudnika relevantne zahteve, ki so navedene v razpisni dokumentaciji, popolna ponudba pa je tista, ki tem zahtevam ustreza. Naročnik se mora v razpisni dokumentaciji določenega okvira strogo držati, ravno v izogib, s strani vlagatelja očitani, neenakopravni obravnavi ponudnikov, zato naročnik ne more upoštevati referenc, ki ne ustrezajo vsebini razpisne dokumentacije. Naročnik nasprotuje tudi trditvi vlagatelja, da en viadukt obsega dva ustrezna referenčna posla, saj je dejstvo, da ima viadukt dva sestavna dela, za viadukte prej pravilo kot izjema, vendar pa stroka posameznega viadukta zaradi te lastnosti ne obravnava kot dveh objektov. Naročnik v zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na reference vlagatelja za odgovorno osebo za izdelavo projektne dokumentacije (elaborat zapore) odgovarja, da je pri ocenjevanju navedenih referenc ugotovil, da nobena ne vsebuje izdelave elaborata zapore. Med referencami je vlagatelj navedel le, da je bil izdelan projekt organizacije gradbišča in transportov ter deponij. Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu določa, v katerih primerih je potrebno izdelati elaborat zapore ter njegovo vsebino (18. člen). Med zakonsko predpisanimi sestavinami elaborata ni najti organizacije gradbišča in transportov ter deponij, so pa te vsebine tipične za varnostni načrt. Naročnik zato sklepa, da je vlagatelj v okviru predlaganih referenčnih poslov izdelal varnostni načrt, ne pa elaborate zapore, zaradi česar naročnik predlaganih referenc ni mogel šteti za pravilnih. Naročnik še pojasni, da navedene pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelja niso take narave, da bi jih lahko štel za formalno nepopolno ponudbo.

Naročnik se v nadaljevanju opredeli do revizijskih očitkov, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika. V zvezi s trditvijo vlagatelja, da izbrani ponudnik v prilogi Podatki o gospodarskem subjektu ni navedel načrta dimenzioniranja voziščne konstrukcije, naročnik odgovarja, da gre za formalno nepopolnost, katere dopolnitev ni bila potrebna, saj je naročnik pri nadaljnjem pregledu ponudbe ugotovil, da so ta dela razvidna iz Specifikacije naročila. V zvezi z domnevno neustreznostjo referenc za strokovni kader izbranega ponudnika naročnik opozarja, da vlagatelj podaja zgolj pavšalne navedbe, ki jih ne podkrepi z dejstvi, niti za njihovo dokazovanje ne ponudi dokazov. Vlagatelj ne pove, zakaj in v katerem segmentu določena referenca ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Ne glede na to se naročnik v nadaljevanju, iz previdnosti, opredeli do posameznih referenc odgovornih oseb izbranega ponudnika. Po ugotovitvah naročnika gre pri referencah Rekonstrukcija krožnega krožišča Tomačevo, Priključek Podtabor, Projekt obnove Rečiške ceste in AC šentvid - Koseze za istovrstne posle, saj gre za državne ceste in ne za izvedbo del, povezanih z državno cesto, ki ne štejejo za istovrstno delo. Naročnik poudarja, da je zahteval, da odgovorni vodja projekta razpolaga z referencami izdelave celotne projektne dokumentacije, medtem ko za posamezne odgovorne projektante za posamezna dela zadošča, da izkažejo reference izvedbe posameznih načrtov ali elaboratov, ki so sestavni del projektne dokumentacije in ki se nanašajo na tisti del posla, ki ga odgovorna oseba prevzema v ponudbi. Naročnik se posebej opredeli do reference odgovornega projektanta za izdelavo elaborata cestnih zapor in pri tem navede, da je izbrani ponudnik priglasil tri posle, pri katerih je odgovorni projektant izdelal elaborat cestnih zapor. Naročnik je ugotovil, da gre pri vseh navedenih poslih za istovrsten posel, saj so bila dela izvedena za avtocesto oziroma na sami avtocesti, predor pa je lokacija, kjer se je cestna zapora izvajala. Elaborat se vsebinsko s predorom ne ukvarja, pač pa s cestiščem avtoceste v predoru, ki ga je bilo potrebno sanirati, zaradi česar so bile nujne cestne zapore. V zvezi z referencami izbranega ponudnika naročnik pojasni, da je izbrani ponudnik zadostil naročnikovi zahtevi, da je ponudnik moral izdelati posamezne dele projektne dokumentacije, pri čemer ni pomembno, da vsak od referenčnih poslov ne vsebuje prav vseh sestavin, ki jih za posamezno vrsto projekta (PGD, PZI, PID) predpisuje zakon, saj to ni bila zahteva naročnika. Odsotnost elaborata zapore zato ne vpliva na pravilnost reference. Reference tudi po vrednosti ustrezajo zahtevi iz razpisne dokumentacije, zato niti v tem delu naročnik ne najde razlogov, da bi ponudbo izbranega ponudnika označil kot nepravilno in nepopolno. Naročnik ugovarja tudi vlagateljevi interpretaciji vrednotenja posameznih faz projektne dokumentacije. Kolikor je naročnik zahteval, da morajo biti predloženi referenčni posli najmanj na ravni projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, to pomeni, da je naročnik štel za pravilne projekte za izvedbo in projekte izvedenih del. Zakon o graditvi objektov in Pravilnik o projektni dokumentaciji določata obseg projektne dokumentacije po naslednjem vrstnem redu: idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Že iz načina, kako zakon in pravilnik rangirata projekte, predvsem pa iz njihovega opisa, po mnenju naročnika izhaja, da je PZI dopolnjen PGD, PID pa je dopolnjen PZI, zato ne drži zatrjevanje vlagatelja, da je PZI faza na nižji ravni kot PGD faza in ni razlogov, da bi reference, ki se nanašajo na izdelavo PZI, označil kot nepravilne. Naročnik zavrača tudi trditev vlagatelja, da se zahtevnost projekta presoja glede na to, ali je zanje zahtevana revizija (ki za PZI zakonsko ni obvezna). Naročnik navaja, da imajo predvsem pri cestnih gradnjah naročniki možnost, da v določenih primerih naročijo le PZI in ne PGD, čeprav gre dejansko po vsebini za zelo zahtevna dela. V zvezi z navedbo datuma, številke projekta in potrdila v obrazcih Podatki o kadrovskih zmogljivostih in Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik za odgovornega projektanta nadvozov, glede na zahteve iz razpisne dokumentacije, pravilno navedel datum, številko projekta in navedel, da številka recenzijskega potrdila ni bila izdana, saj pri referenčnih poslih investitor ni bil naročnik (DRSC).

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 6. 2011 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj podaja stališča do posameznih naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, dodatno pa predlaga kot dokaz podatke iz uradne evidence objektov, ki naj bi jo vodil DARS, d.d.

Naročnik je z vlogo z dne 22. 6. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi postopka oddaje in revizije javnega naročila ter listinske dokaze, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija kot prepoznega zavrača dokazni predlog vlagatelja z vpogledom v uradne evidence objektov DARS, d.d., saj vlagatelj ni izkazal, da dokaza ni mogel predlagati do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo oziroma do odločitve naročnika o zahtevku za revizijo.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel štiri pravočasne ponudbe, kar izhaja iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 24. 3. 2011. Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane Odločitve o oddaji naročila z dne 22. 4. 2011 zapisal, da je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki naj bi bila po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejša in popolna, medtem ko je razlog za zavrnitev ostalih ponudb višja ponudbena cena ali nepopolnost ponudb. Naročnik je še navedel, da ponudba vlagatelja ni popolna skladno s točko 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), ker odgovorni osebi za izvedbo elaborata zapore in načrta gradbenih konstrukcij nadvoza nimata zahtevanih referenc.

Med strankama je najprej sporno vprašanje, ali je naročnik s tem, ko je ponudbo vlagatelja ocenil in izločil kot nepravilno in posledično kot nepopolno, ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in določili razpisne dokumentacije.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna ponudba tista, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.

V konkretnem primeru je med strankama sporno izpolnjevanje pogojev vlagatelja, ki se nanaša na kadrovsko sposobnost ponudnika, saj je naročnik ponudbo vlagatelja izločil, ker naj prijavljeni strokovni kader ne bi imel zahtevanih strokovnih izkušenj (referenc). Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Kadrovsko sposobnost ponudnika ureja ZJN-2 v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena. Skladno z e) točko drugega odstavka 45. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične (kadrovske) sposobnosti z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradenj.

Državna revizijska komisija po vpogledu v razpisno dokumentacijo za obravnavano javno naročilo ugotavlja, da je naročnik v navodilih, v točki 3.1.4 (Kadrovske zmogljivosti), podtočki 3.1.4.2, zahteval, da mora ponudnik poleg odgovornega vodje projekta za posamezna strokovna področja iz specifikacije naročila zagotoviti odgovorne osebe za posamezna dela, in sicer je v prvem odstavku, v četrti alineji, zahteval:

"Odgovorno osebo za izdelavo načrta nadvoza (pod točko 3. iz specifikacije naročila): gradbenik z najmanj visoko strokovno izobrazbo in strokovnim izpitom (dipl. inž. grad.), z najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju projektiranja nadvozov ali viaduktov (vsaj ena referenca nadvoz nad železnico) pri istovrstnem poslu, kot ga prevzame v ponudbi."

Naročnik je na koncu vseh zapisanih pogojev za posamezne odgovorne osebe navedel:

"in
- vpis v imeniku pristojne poklicne zbornice kot pooblaščena oseba
- redno zaposlen pri gospodarskem subjektu, ki nastopa v ponudbi
- v zadnjih 10 letih pred objavo tega naročila odgovorna oseba pri najmanj treh istovrstnih, po obsegu primerljivih poslih, kot je posel, ki ga prevzema v ponudbiâ??"
Dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: odgovorni projektant ali ekvivalenten naziv), navedeni skladno s predlogo.
Opomba: Kot istovrsten posel štejejo načrti ali elaborati, ki so sestavni del projektne dokumentacije za državne ceste (t.j. avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste) oz. za državne železnice (velja za točko 5a, 5b, 5c, 5d2 iz specifikacije naročila), najmanj na ravni projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Projektna dokumentacija za izvedbo različnih del, povezanih z državno cesto, kot so npr. avtobusna postajališča, parkirišča, odstavni, prehitevalni, zavijalni pasovi, pločniki, poti, priključki (npr, industrijskih con), predori in podobno, ne štejejo za istovrsten posel.
Iz opisa referenčnega posla mora biti razvidno, da gre za istovrsten in po obsegu primerljiv posel, kot so dela, ki jih odgovorna oseba prevzame v ponudbi.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva izkaze o ustrezni strokovni usposobljenosti, vpisu v imenik poklicne zbornice, referenčnem poslu.
Pri podatkih o referenčnem poslu se pod "datum, številka projekta in potrdila" vpiše - glej obrazložitev pod tč. 3.1.4.1."

V Prilogi 1 (Specifikacija naročila) je v točki 3. navedena naslednja vrsta del: "PGD in PZI nova gradnja nadvoza (s svojo vodilno mapo - ločen projekt), (v skladu s prilogo: splošni del, tehnično poročilo, risbe - zajeti vse sestavne dele)."

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo vlagatelja z dne 23. 3. 2011 ugotavlja, da je slednji kot dokazilo za izpolnjevanje zgoraj navedenega pogoja predložil izpolnjen obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivostih, kjer je navajal osebo I.T. in 13 referenc, od tega štiri reference za mostove in podporne zidove na regionalnih cestah, dve referenci za viadukt čez železnico in šest referenc za premostitvene objekte na železniški progi.

Iz naročnikove Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila z dne 10. 5. 2011 izhaja, da je naročnik vlagatelju kot ustrezni priznal dve referenci (Viadukt 6-1 Trebnje in Viadukt 6-2 Ponikve), medtem ko naj bi vlagatelju manjkala še najmanj ena ustrezna referenca.

Državna revizijska komisija iz navedb vlagatelja in naročnika ugotavlja, da je med njima sicer sporna interpretacija naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na izkazovanje referenc za odgovorno osebo za izdelavo načrta (projektiranja) nadvoza, in sicer ali je naročnik za navedeno osebo zahteval zgolj pogoje, ki jih je navajal pri opisu zahtev za to osebo (najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju projektiranja nadvozov ali viaduktov (vsaj ena referenca nadvoz nad železnico) pri istovrstnem poslu, kot ga prevzame v ponudbi), ali tudi "splošne" pogoje, ki jih je naročnik na koncu zapisal za vse odgovorne osebe (v zadnjih 10 letih pred objavo tega naročila odgovorna oseba pri najmanj treh istovrstnih, po obsegu primerljivih poslih, kot je posel, ki ga prevzema v ponudbi). Ne glede na navedeno se stranki strinjata v tem, da je moral ponudnik izkazati, da ima odgovorna oseba za projektiranje nadvoza najmanj eno referenco za projektiranje nadvoza nad železnico, pri čemer je med njima spor v tem, ali je vlagatelj za odgovorno osebo takšno referenco izkazal. Naročnik je namreč vlagatelju dve referenci priznal kot ustrezni, vendar, kot izhaja iz njegovih navedb v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, vlagatelj naj ne bi izkazal nobene ustrezne reference projektiranja nadvoza nad železnico. Državna revizijska komisija je zato presodila, ali je vlagatelj za odgovorno osebo I.T. izkazal, da ima pridobljeno referenco projektiranja nadvoza nad železnico.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ustrezne reference projektiranja nadvoza nad železnico predstavljata referenci Viadukt Trebnje in Viadukt Ponikve, slednja pa bi se morala upoštevati kot dve referenci. Vlagatelj kot ključni argument za takšno trditev navaja, da viadukta premoščata tudi železniško progo, oziroma eden o njiju celo dve železniški progi.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da zgolj dejstvo, da viadukta premoščata tudi železniško progo (kateremu naročnik ne nasprotuje), ne zadostuje za to, da bi naročnik moral kot ustrezno (enakovredno) referenci projektiranja nadvoza nad železnico priznati referenco projektiranja viaduktov. Namreč, potrebno je slediti naročniku v tem, da je bila naročnikova zahteva v razpisni dokumentaciji jasno določena, zahteval je referenco projektiranja nadvoza nad železnico in ne referenco projektiranja viadukta, stroka pa viadukta in nadvoza ne enači. Navedeno izhaja tudi iz Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 s sprem., v nadaljevanju: pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 s sprem.) in ki določa tehnične zahteve, pogoje in normative, ki se morajo zaradi zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti gradnje upoštevati pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije. Pravilnik v okviru pomena strokovnih izrazov v 24. točki prvega odstavka 3. člena določa, da so premostitveni objekti gradbeni objekti za premostitev ovir v prostoru, razvrščeni po vrsti izvedbe: viadukti, mostovi, nadvozi, podvozi, podhodi, nadhodi in prepusti. Navedeno tudi potrjuje argumentacijo naročnika, da sta nadvoz in viadukta po vsebini oziroma vrsti izvedbe različna premostitvena objekta.

Naročnik še pojasni, da se viadukt obravnava kot objekt za prehod prometnic preko dolin, nadvoz pa kot objekt za vodenje drugih prometnic preko določene prometnice, s čimer se strinja tudi vlagatelj, saj v obvestilu o nadaljevanju postopka ponovi definicijo naročnika o nadvozu. Vendar pa vlagatelj meni, da imata viadukta, ki jih je navajal kot referenci v ponudbi, prvenstveno enak namen in premoščata železniško progo, zaradi česar je nepomembno, kako se poimenuje premostitev. Državna revizijska komisija navedenemu stališču vlagatelja ne more pritrditi. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji pogoj navesti jasno in določno, tako da lahko vsak ponudnik, ki je zainteresiran za pridobitev naročila, odda ponudbo. Kolikor bi naročnik za referenco projektiranja nadvoza nad železnico priznal kot ustrezno in enakovredno referenco projektiranja viadukta, bi to po mnenju Državne revizijske komisije, moral tudi izrecno zapisati v razpisni dokumentaciji. Le na takšen način bi lahko naročnik zagotovil, da bi ponudbo lahko oddali tudi tisti ponudniki, ki sicer takšnega pogoja ne izpolnjujejo. Kolikor pa bi naročniku dopustili, da v fazi ocenjevanja ponudb določenemu ponudniku, v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije, kot ustrezno prizna tudi referenco, ki bi bila v določenih delih morebiti enakovredna ali primerljiva z zahtevano referenco, bi prišli do situacije, ko bi naročnik lahko ponudnike neenakopravno obravnaval in s tem kršil temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ki naročniku nalaga, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. Naročnik se ne more v fazi ocenjevanja ponudb (arbitrarno) odločati, ali bo zapisane zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije upošteval tako kot so zapisane, ali pa morebiti širše ali ožje. Če je bila zahteva zapisana jasno, potem ne more puščati odprtega polja za možne diskrecijske odločitve naročnika.

Naročniku tudi ni mogoče nasprotovati v tem, da predmet konkretnega naročila zajema projektiranje (izdelava PGD in PZI) preložitve ceste, zaradi izven nivojskega križanja ceste čez železniško progo, z nadvozom, iz česar izhaja, da je nadvoz nad železnico oziroma projektiranje le-tega del konkretnega javnega naročila in zato naročnik potrebuje in želi izvajalca, ki ima izkušnjo s projektiranjem prav takšne vrste objektov. Naročnik je vlagatelju sicer priznal ustreznost referenc Viadukt Trebnje in Viadukt Ponikve, vendar po drugem kriteriju, in sicer v smislu istovrstnih, po obsegu primerljivih poslih, kot je posel, ki ga prevzema v ponudbi, iz česar gre zaključiti, da referenci ne ustrezata zgolj projektiranju nadvoza nad železnico. Vendar pa je naročnik kljub temu želel vsaj še eno referenco, ki bo izhajala iz projektiranja nadvoza nad železnico.

Državna revizijska komisija še poudarja, da je imel vlagatelj tudi možnost, da bi se še pred oddajo ponudbo lahko prepričal, ali je referenca projektiranja viadukta enakovredna zahtevani referenci in naročniku v ta namen zastavil vprašanje, ali pa zahteval ustrezno pravno varstvo, kolikor bi menil, da je naročnikova zahteva morebiti preveč omejujoča. Tako pa vlagatelj šele v tem revizijskem postopku poskuša s svojo razlago naročnikove zahteve, ki je bila v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno določena, doseči ustreznost svojih referenc in s tem pravilnost svoje ponudbe.
Državna revizijska komisija iz navedenih razlogov ocenjuje, da ni mogoče podati zaključka, da bi naročnik kot ustrezno moral priznati referenco projektiranja viadukta, ki sicer poteka nad železniško progo. Enako velja zaključiti za ostale reference, ki jih je vlagatelj navajal v ponudbi in na katere se sklicuje v zahtevku za revizijo (izdelava projektne dokumentacije za mostove, podhode na železniških postajah in železniške mostove). Državna revizijska komisija vlagatelju ne nasprotuje v tem, da je bila izdelava projektne dokumentacije za navedene objekte iz strokovnega vidika zahtevna in kompleksna (zaradi zahtevne tehnologije gradnje), vendar pa, kot že navedeno, je naročnik v konkretnem primeru želel ponudnika, ki ima zagotovljenega odgovornega vodjo del, ki je že imel izkušnje s projektiranjem nadvoza nad železnico, saj navedena storitev predstavlja del predmeta javnega naročila. V nobenem primeru pa ni mogoče upoštevati referenc, na katere se vlagatelj sklicuje (sicer zgolj informativno) šele v zahtevku za revizijo, saj vlagatelj teh referenc ni navajal v ponudbi.

Državna revizijska komisija ob tako ugotovljenem dejanskem stanju zaključuje, da niso utemeljeni in izkazani revizijski očitki vlagatelja, da naj bi naročnik kršil določbe ZJN-2 in razpisne dokumentacije, s tem, ko vlagatelju ni priznal pravilnosti ponudbe v delu, ki se nanaša na izkazovanje kadrovske sposobnosti, saj (tudi v revizijskem postopku) ni izkazal, da je s ponudbo zagotovil odgovorno osebo za izdelavo načrta nadvoza, ki ima pridobljeno vsaj eno referenco projektiranja nadvoza nad železnico. V posledici tega naročniku ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ker je izločil ponudbo, za katero je (utemeljeno) ugotovil, da je nepravilna in nepopolna, nepravilnosti pa niso takšne narave, ki bi dopuščale dopolnitev ponudbe po 78. členu ZJN-2. Državna revizijska komisija ostalih revizijskih očitkov, ki se nanašajo na domnevne kršitve naročnika, povezane z ugotavljanjem popolnosti ponudbe vlagatelja, ni presojala, saj presoja le-teh ne bi več vplivala oziroma izboljšala vlagateljevega pravnega položaja v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (točka III) zatrjuje kršitve naročnika, ki se nanašajo na ugotovitev pravilnosti in popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj ob tem opozarja tudi na neenakopravno in diskriminatorno obravnavo ponudbe vlagatelja v razmerju do ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija glede navedenih revizijskih očitkov opozarja na prvi odstavek 9. člena ZRPJN, ki določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ob upoštevanju prvega odstavka 9. člena ZRPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila izločena kot nepopolna, v revizijskem postopku pa niso bile ugotovljene kršitve naročnika pri takšni odločitvi, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, t.j. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Upoštevajoč navedeno vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za presojo tistih revizijskih očitkov, v katerih vlagatelj zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Četudi pa bi se morda izkazalo, da so navedeni revizijski očitki utemeljeni (zlasti ob upoštevanju zatrjevane kršitve enakopravne obravnave ponudnikov) in da bi moral naročnik kot nepopolno izločiti (tudi) ponudbo izbranega ponudnika oziroma bi vlagatelj izkazal, da je naročnik diskriminatorno in neenakopravno ravnal, ker je ponudbo izbranega ponudnika kljub zatrjevanim nepopolnostim izbral, ne pa izločil, je potrebno ugotoviti, da tudi utemeljenost le-teh ne bi izboljšala vlagateljevega pravnega položaja v postopku oddaje konkretnega javnega naročila.

Kot namreč izhaja iz spisovne dokumentacije, konkretno Odločitve o oddaji naročila z dne 22. 4. 2011 ter Poročila o oddaji naročila, št. 43001-13/2011/16, je naročnik izmed štirih prejetih ponudb zavrnil ponudbe, ki so po merilih za ocenjevanje ponudb bile manj ugodne ter ponudbe, ki ne izpolnjujejo pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije. Pri tem Poročilo o oddaji naročila navaja, da je naročnik kot nepopolno ocenil in izločil le ponudbo vlagatelja, izmed ostalih treh (po njegovi oceni popolnih) pa, glede na merilo, izbral kot najugodnejšo ponudbo izbranega ponudnika. Takšno dejansko stanje v obravnavani zadevi pa pomeni, da bi v primeru razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila in izločitve tako ponudbe vlagatelja kot ponudbe izbranega ponudnika, naročnik še vedno imel možnost izbora med dvema (po naročnikovih ugotovitvah popolnima) ponudbama (ponudnik Ginex International, d.o.o., Rejčeva ulica 3, Nova gorica in ponudnik KO-BIRO, d.o.o., Gajštova ulica 22, Maribor). Vlagateljev pravni položaj se torej tudi v primeru razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila skladno s (pravovarstvenim) predlogom ne bi mogel izboljšati, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ne izpodbija naročnikovega ravnanja v delu, ki se nanaša na ocenjevanje navedenih ponudb (podobno dejansko stanje je Državna revizijska komisija že obravnavali v zadevi istega naročnika, št. odločitve 018-111/2011-5).

Poleg tega gre iz spisovne dokumentacije ugotoviti, da vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila ni opravil vpogleda v navedeni ponudbi in na opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 10. 5. 2011 ni imel nobenih pripomb ali dodatnih zahtevkov za vpogled v ponudbe ali naročnikovo dokumentacijo. Vlagatelj prav tako ni zahteval dodatne obrazložitve v zvezi z odločitvijo naročnika o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na ocenjevanje navedenih ponudb, ampak je žele dodatno obrazložitev le v zvezi z razlogi izločitve njegove ponudbe. Vlagatelj bi moral v konkretnem primeru za izboljšanje svojega pravnega položaja v revizijskem postopku izkazati nezakonitost naročnikovega ravnanja, ki se nanaša na izločitev njegove ponudbe kot nepopolne, ali za vse ostale ponudbe, ki jih je naročnik (za razliko od ponudbe vlagatelja) ocenil kot popolne in ki so, glede na merilo najnižje cene, manj ugodne od ponudbe vlagatelja, izkazati neenakopravno ravnanje naročnika.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, ki bi hkrati vplivale na izboljšanje njegovega pravnega položaja, je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR, odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 26. 7. 2011

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, 1000 Ljubljana
- PNZ svetovanje, projektiranje, d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana