018-198/2011 Občina Vipava

Številka: 018-198/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila ponudnika v skupni ponudbi Stavbenik, d.o.o., Ankaranska cesta 7b, Koper in Givo, d.o.o., Zaloška cesta 69, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Vipava, Glavni trg 15, Vipava (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.7.2011

ODLOČILA

1. Obravnavanje vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 3.6.2011 ter naročnikovega predloga z dne 8.7.2011, za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN, se združi v en revizijski postopek.

2. Naročnikovemu predlogu z dne 8.7.2011, za izdajo sklepa po 11. a členu ZRPJN, da vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 3.6.2011 ne zadrži sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi", javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN2760/2011 z dne 22.3.2011, se ne ugodi.

3. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 3.6.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 430-0007/2011-10 z dne 18.5.2011.

4. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.3.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN2760/2011 z dne 22.3.2011.

Dne 18.5.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 430-0007/2011-10, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja še, da je bila edina preostala, vlagateljeva ponudba, cenovno manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 20.5.2011 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik je vlagatelju dodatno obrazložitev izdal dne 25.5.2011.

Dne 26.5.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vlagatelju vpogled v del dokumentacije omogočil dne 1.6.2011.

Dne 3.6.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem vlagatelj najprej kot sporno izpostavlja, da naj bi naročnik po prejemu zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila o tem obvestil izbranega ponudnika, s katerim naj bi tudi sodeloval pri izdaji dodatne obrazložitve. S tem je po vlagateljevem mnenju kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik naj vlagatelju dalje ne bi omogočil zahtevanega vpogleda v celotno ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila. S tem naj bi prekršil vlagateljevo pravico do učinkovitega pravnega varstva, pravico do poštenega sojenja in pravične presoje v revizijskem postopku, načelo transparentnosti ter določbo 22. člena ZJN-2. Ne glede na kršitve pravice do vpogleda, je vlagatelj že z vpogledom v dokumentacijo, v katero mu je bil vpogled omogočen, ugotovil kršitve. Vlagatelj je tako ugotovil, da je na Obrazcu št. 2 Ponudba popravljen datum veljavnosti ponudbe, zaradi česar se pri vlagatelju poraja sum, da je bil ta obrazec naknadno popravljen. Ker se na veljavnost ponudbe navezuje finančno zavarovanje za njeno resnost, vlagatelj dvomi tudi v ustreznost tega. Vlagatelj s tem v zvezi domneva tudi, da je naročnik izbranemu ponudniku dopustil spremembo ponudbe po roku za njeno oddajo. Kot naslednje vlagatelj izpostavlja, da izbrani ponudnik na obrazcu št. 2 ni navedel funkcij odgovornih oseb za podpis pogodbe, kot je to sicer zahteval naročnik. Vlagatelj izpostavlja tudi, da bi bilo glede na poziv, ki ga je naročnik posredoval izbranemu ponudniku v zvezi z referencami, mogoče šteti, da ni šlo zgolj za poziv k pojasnilu ponudbe, pač pa da izbrani ponudnik ni predložil vseh zahtevanih dokazil. Že iz navedenega razloga bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika obravnavati kot formalno nepopolno in tega pozvati k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj izraža dvom, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo, kateri je predložil vse zahtevane dokumente skladno z razpisno dokumentacijo, ter da izpolnjuje referenčne pogoje, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, in sicer predvsem pogoje, določene za vodjo konservatorsko-restavratorskega projekta. Ker vlagatelju vpogled v s tem povezane dokumente ni bil omogočen, ta predlaga, da to preveri Državna revizijska komisija. Vlagatelj pa navaja tudi, da je po zaključku vpogleda sam pristopil k pridobivanju dokazov, da reference za vodjo konservatorsko - restavratorskega projekta, kot ga je v svoji ponudbi nominiral izbrani ponudnik, ne ustrezajo naročnikovi zahtevi iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj tako zatrjuje, da s strani izbranega ponudnika nominirani vodja konservatorsko - restavratorskega projekta, C.D.S., referenčnih pogojev ne izpolnjuje. S tem v zvezi pojasnjuje, da s strani družbe Final, d.d., Nova Gorica, kateri je svoj poziv poslal tudi naročnik, dne 10.5.2011 prejel elektronsko poštno sporočilo, iz katerega izhaja, da jim je referenco v podpis prinesel S.V., odgovorna oseba podjetja Ocra, d.o.o., in odgovorna oseba, navedena v pogodbi za opravljanje restavratorskih del na objektu "Rekonstrukcija Coroninijevega dvorca". Oseba C.D.S. na navedenem objektu, slede elektronskem poštnem sporočilu, ni bila prisotna, kar naj bi bilo razvidno tudi iz zapisnikov operativnih sestankov na objektu. Iz dopisa, ki ga je omenjenega družba poslala naročniku, poleg tega izhaja še, da naj v času podpisa reference podatka "oseba" ter "delovno mesto in področje opravljanje del" ne bi bila podpisana, kar naj bi bilo razvidno tudi iz kopije, ki jo omenjena družba hrani v arhivu. Vlagatelj dalje navaja, da je na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center Ljubljana, naslovil prošnjo za pojasnilo o tem, ali so bila konservatorsko - restavratorska dela na dvorcu Coronini dovolj zahtevna za pridobitev tovrstnih referenc ter ali lahko potrdijo sodelovanje odgovornega konservatorja z C.D.S., ki je naveden kot odgovorni vodja konservatorsko - restavratorskih del na omenjenem dvorcu. Iz pojasnila, ki ga je dne 3.6.2011 prejel vlagatelj, izhaja, da glede na kompleksnost naloge (vodenje izvedbe konservatorsko - restavratorskih del na Lanthierjevem dvorcu) po mnenju Zavoda predlagani za delo potrebuje visokošolsko izobrazbo s področja konservatorstva - restavratorstva in temu ustrezen strokovni naziv. Potrdila v zvezi s strokovnim izpitom izdaja Komisija za strokovne nazive in imenovanja pri Ministrstvu za kulturo RS. V primeru, da je bil strokovni izpit opravljen v tujini, potrditev izvede ista komisija. Iz pojasnila dalje izhaja, da naj bi, po podatkih ZVKDS, OE Nova Gorica (M.M., odgovorni konservator), C.D.S. na Coroninijevem dvorcu izvajal sondiranje, ne pa vodil restavratorska dela. Izvajanje sondiranja pa, po mnenju navedenega Zavoda, vsekakor ni zadostna referenca za vodenje konservatorsko - restavratorskih del na tako zahtevnem projektu, kot je Lanthierjev dvorec v Vipavi. Na podlagi navedenega je vlagateljev dvom o tem, da izbrani ponudnik izpolnjuje postavljene referenčne pogoje in da je njegova ponudba popolna, še toliko bolj upravičen. Vlagatelj dalje meni, da mu je naročnik vpogled v dokumentacijo onemogočil zato, da vlagatelj ne bi ugotovil predstavljenih nepravilnosti in nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj ugotavlja tudi, da izbrani ponudnik, sledeč podatkom AJPES in pridobljenim S.BON-1 obrazcem, nima zaposlenih delavcev. Vlagatelju se zato postavlja vprašanje, kako je lahko sploh izpolnil pogoje in zahteve razpisne dokumentacije. Vlagatelj izpostavlja še, da je iz poziva, ki ga je naročnik posredoval izbranemu ponudniku, razvidno, da je ta v seznamu najpomembnejših obnovitvenih del navedel objekte, ki se ne nahajajo v Republiki Sloveniji in niso vpisani v Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo. Iz navedenega poziva izhaja, da je naročnik preverjal dokazila, ki so bila v ponudbi očitno priložena v tujem jeziku in se niso mogla nanašati na izbranega ponudnika. Vlagatelj zahteva, da njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Podrejeno vlagatelj zahteva, da se mu dovoli vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika in celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, zatem pa omogoči vložitev pripravljalne vloge. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Dne 16.6.2011 je izbrani ponudnik na naročnika naslovil vlogo "Zjasnitev o vloženem revizijskem zahtevku", v kateri predstavlja svoja stališča v zvezi z navedbami iz vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 22.6.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik kot neutemeljene zavrača revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo. S tem v zvezi navaja, da je izbrani ponudnik del svoje dokumentacije že pred oddajo ponudbe ustrezno označil kot poslovno skrivnost. Ko je naročnik prejel vlagateljevo zahtevo po dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, ki je vsebovala tudi zahtevo po razkritju referenc, je izbranega ponudnika o tej zahtevi obvestil in ga pozval, naj se izjasni o umiku poslovne skrivnosti. V odgovor na naročnikovo zahtevo je izbrani ponudnik temu samoiniciativno poslal pravno mnenje. Izbrani ponudnik tako ni sodeloval pri izdaji dodatne obrazložitve niti k temu ni bil pozvan. Naročnik dalje izpostavlja, da v zvezi z javnostjo ponudbene dokumentacije veljajo omejitve iz 22. člena ZJN-2. Naročnik vlagatelju vpogleda v reference ni mogel omogočiti, saj bi s tem kršil omenjeno določilo in bi bil izbranemu ponudniku odškodninsko odgovoren. Po naročnikovem mnenju ne drži stališče vlagatelja, da so po roku za oddajo ponudb imena podizvajalcev javna. Naročnik dalje zavrača navedbe o tem, da je vpogled v ponudbe vodil izbrani ponudnik, pri čemer pojasnjuje, da je pooblaščenka izbranega ponudnika na vpogledu zgolj odgovarjala na navedbe vlagatelja. Glede popravka veljavnosti ponudbe na obrazcu št. 2 iz ponudbe izbranega ponudnika, naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik navedeni popravek izvedel še pred potekom roka za oddajo ponudb. Glede zatrjevane pomanjkljivosti v zvezi z navedbo funkcij odgovornih oseb na obrazcu št. 2 pa naročnik navaja, da nenavedba teh predstavlja nebistveno pomanjkljivost. V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na zatrjevano neizpolnjevanje referenčnih pogojev s strani izbranega ponudnika, naročnik navaja, da so reference izbranega ponudnika tako v kadrovskem, kot v splošnem ponudnikovem delu, ustrezne. V odgovor na dokaz, ki ga vlagatelj prilaga svojemu revizijskemu zahtevku (dopis Final, d.d., Nova Gorica), naročnik navaja, da mu je izbrani ponudnik na njegov poziv posredoval več dokazov, ki dokazujejo nasprotno. Naročnik pa je pridobil tudi originalno referenco, ki jo je izdala omenjena družba. Vsi dokazi in priloge po naročnikovem mnenju tako dokazujejo, da je C.D.S. opravljal referenčna dela. Dejansko vprašanje, kdo je bil prisoten na operativnih sestankih, na to ne more vplivati. Naročnik dalje navaja, da tudi iz potrdil ZVKDS izhaja, da je bil C.D.S. imenovan na mesto vodje konservatorskih del na objektu Coroninijeva vila. Naročnik pa hkrati pojasnjuje, da Zavod za varstvo kulturne dediščine ni niti referenčni naročnik niti organ, ki bi po razpisni dokumentaciji moral potrjevati ali se kako drugače izjasnjevati o priglašenih referencah. Naročnik kot naslednje navaja, da gre pri referencah izbranega ponudnika za reference hčerinske družbe koncerna Strabag SE in sestrske družbe matične družbe izbranega ponudnika. Pri tem izpostavlja, da skladno z določili "ZGD-1" podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja. Naročnik dodaja še, da so vsi navedeni referenčni objekti pod zaščito kulturne dediščine, vendar nimajo slovenske EšD številke, zaradi česar je izbrani ponudnik naročniku podal zahtevana pojasnila in dokazila o njihovem ustreznem statusu. Iz predstavljenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek v celoti zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24.6.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 1.7.2011, Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Dne 8.7.2011 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil prošnjo za čimprejšnji sprejem odločitve o revizijskem zahtevku ter predlog za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN, da vlagateljev revizijski zahtevek ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji predmetnega javnega naročila. V zvezi s podanim predlogom naročnik navaja svojo oceno, da je v predmetnem postopku ravnal zakonito, korektno in skladno z določili razpisne dokumentacije. Pojasnjuje tudi, da je objekt izvedbe predmetnega javnega naročila kulturni spomenik državnega pomena, kar je naročnik dosledno upošteval pri sestavi razpisne dokumentacije in najugodnejšega ponudnika. V razpisni dokumentaciji je naročnik zahteval tudi reference in dokazila, ki so primerna za obnovo takšnega objekta. Naročnik dalje izpostavlja, da je projekt izvedbe predmetnega javnega naročila sofinanciran iz sredstev EU po pogodbi z dne 15.9.2010, ki jo naročnik tudi prilaga. Pri tem pojasnjuje, da je rok dokončanja vseh del 30.6.2012. Če do navedenega dne celotna operacije ne bo zaključena, bo naročnik izgubil vsa odobrena sredstva. Takšno ravnanje je povsem v neskladju z jasno izraženim javnim interesom sanacije kulturnih spomenikov. Naročnik kot naslednje navaja, da je pri izbiri najugodnejšega ponudnika izhajal tudi iz načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter s tem posledično zagotovil učinkovito in gospodarno porabo javnih sredstev - izbrani najugodnejši ponudnik je namreč cenovno bistveno ugodnejši od vlagatelja. Naročnik dodaja še, da z izdajo predlaganega sklepa ne bi bil oškodovan niti izbrani ponudnik niti vlagatelj, nedvomno pa bi bila največja korist izražena za širšo družbeno skupnost, z ustrezno sanacijo kulturnega spomenika državnega pomena in s koriščenjem finančnih sredstev EU v ta namen.

Z vlogo z dne 14.7.2011 je vlagatelj podal svoje mnenje o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa po 11.a členu ZPVPJN. Vlagatelj se z dovolitvijo sklenitve pogodbe ne strinja. Pri tem izraža mnenje, da naročnik v svojem predlogu ni izkazal, da bi bile škodljive posledice zadržanja postopka večje od škode, ki bi v primeru dovolitve sklenitve pogodbe nastala vlagatelju. Po vlagateljevem mnenju bi morale biti okoliščine, zaradi katerih bi bila naročniku dovoljena sklenitev pogodbe, objektivne, izredne in nepredvidljive. Pri tem vlagatelj izpostavlja, da je naročnik pogodbo, na katero se sklicuje v svojem predlogu, sklenil dne 15.9.2011, javni razpis v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa je objavil šele šest mesecev pozneje, in sicer dne 22.3.2011. Rok za oddajo ponudb je v postopku potekel dne 21.4.2011, naročnik pa je svojo odločitev o oddaji naročila izdal šele 18.5.2011. O vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 3.6.2011 je naročnik odločil dne 22.6.2011. Iz navedenega po vlagateljevem mnenju ni razvidno, da bi naročnik iz razloga nujnosti pravočasno začel postopek javnega naročila, v postopku odločal v najkrajših možnih rokih ter v postopku reševanja revizijskega zahtevka odločil takoj, ko je tega prejel. Vlagatelj izpostavlja tudi, da naročnik za navedbe o tem, da bo zaradi zamika pri dinamiki izvedbe javnega naročila prišlo do izgube sredstev iz EU, ni predložil nobenih dokazil, ravno tako pa ni izkazal, da bo zatrjevana ogrozitev koriščenja sredstev EU nastopila zaradi vloženega revizijskega zahtevka. Vlagatelj je sicer seznanjen tudi s tem, da se lahko s sklenitvijo aneksa k pogodbi o sofinanciranju operacije rok za dokončanje investicije podaljša, ne da bi bilo pri tem kakorkoli ogroženo sofinanciranje iz sredstev EU. Vlagatelj dalje meni, da so naročnikove navedbe iz predloga pavšalne. Prav tako meni, da do nameravane gradnje (ki je sicer v javnem interesu, kot vsako javno naročilo) ni prišlo zaradi izrednih in nepredvidljivih okoliščin, kot tudi, da ni mogoče zatrjevati, da bo zaradi revizijskega postopka naročniku nastala nepopravljiva škoda. Vlagatelj pričakuje, da bo v primeru ugoditve njegovemu revizijskemu zahtevku izbran v predmetnem postopku javnega naročila. V primeru, če bi naročnik ne glede na vložen revizijski zahtevek sklenil pogodbo o oddaji predmetnega javnega naročila, pa bi vlagatelj tako utrpel škodo, ki bi se odražala tako v izgubi posla, kot tudi v izpadu pomembne reference.


Iz določil 82. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 43/2011) izhaja, da se postopek revizije, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča po ZRPJN.

Predmetni revizijski postopek se je začel z vlagateljevo vložitvijo revizijskega zahtevka dne 3.6.3011. Ker je vlagatelj svoj revizijski zahtevek tako vložil pred uveljavitvijo ZPVPJN, se ta postopek dokonča po določilih ZRPJN.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 11.a, 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila vložil revizijski zahtevek zoper ravnanja naročnika, na ta revizijski zahtevek pa se nanaša tudi naročnikov predlog za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN. Zaradi pospešitve obravnavanja je Državna revizijska komisija obravnavanje vlagateljevega revizijskega zahtevka in naročnikovega predloga za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V okviru revizijskega postopka je Državna revizijska komisija najprej obravnavala naročnikov predlog za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN, da vlagateljev revizijski zahtevek z dne 3.6.2011 ne zadrži sklenitve pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila.

Iz prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN izhaja, da ZRPJN kot temeljno pravilo določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, saj vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Naročnik lahko kljub prejetemu zahtevku nadaljuje s postopkom, kar pomeni, da lahko izvede javno odpiranje ponudb, ponudbe oceni ter izbere najugodnejšo izmed njih. Kljub temu, da lahko naročnik po prejetem zahtevku praviloma nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, pa ZRPJN v drugem odstavku 11. člena izrecno prepoveduje sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Naročnik pogodbe ne sme skleniti vse do zaključka revizijskega postopka oz. do odločitve Državne revizijske komisije, če mu seveda slednja to omogoča. Določba, v skladu s katero je naročniku v primeru vloženega zahtevka za revizijo izrecno prepovedano skleniti pogodbo, je nujna zaradi zagotavljanja učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva, saj bi se to v primeru neposredne sklenitve pogodbe omejilo le na odškodninsko pravno varstvo, kar med drugim ne bi bilo skladno niti z načelom učinkovitega zagotavljanja pravnega varstva niti s pravili smernice s področja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja (2007/66/EC).

Od pravila, da naročniki v primeru prejetega zahtevka za revizijo ne smejo skleniti pogodbe, je v določenih primerih dopustno odstopiti le na način in pod pogoji iz 11.a člena ZRPJN. Ta v prvem odstavku določa, da lahko Državna revizijska komisija na obrazloženi predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Pri odločanju o predlogu naročnika mora Državna revizijska komisija upoštevati razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Ker predstavlja možnost iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae), je treba ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere, pri čemer je naročnik tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa ustrezno obrazložiti in dokazati, da je izdaja sklepa o sklenitvi pogodbe nujna in objektivno upravičena. Pri odločanju o tem, ali lahko naročnik, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, mora Državna revizijska komisija zato ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe, saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev, temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve.

Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Okoliščine, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih naročnik pri skrbnem poslovanju moral predvideti, ne morejo biti upoštevne. Prav tako pri izdaji sklepa Državna revizijska komisija ne more upoštevati zgolj ekonomskih interesov naročnika, ki se npr. kažejo v tem, da bo naročnik s sklenitvijo nove pogodbe o izvedbi javnega naročila prišel do cenejšega izvajanja storitev ali nabave blaga. Pri presoji utemeljenih okoliščin mora Državna revizijska komisija upoštevati tudi, da mora biti nastanek škodljivih posledic gotov in ne le verjeten, dovolitev sklenitve pogodbe pa mora biti edini možni ukrep za preprečitev škode. Za ugoditev predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, mora naročnik izkazati višjo stopnjo intenzivnosti škodljivih posledic, kot jih s pravilom o prepovedi sklenitve pogodbe iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN predvideva že sam zakon, saj to pravilo sicer ne bi imelo nobenega pomena. V nasprotnem primeru bi namreč že samo dejstvo, da je predmet javne nabave po naravi stvari vedno v javnem interesu (npr. gradnja ceste, nabava zdravil, prevoz otrok v šolo, izvajanje gospodarske javne službe, gradnja objektov za vzgojo in izobraževanje), razvrednotilo obstoj pravila zadržanja sklenitve pogodbe. šele v primeru, kadar obseg škodljivih posledic preseže tisto mejo, ki je že sicer vključena v pravilo iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN, je možno zaključiti, da ne gre več za običajne oziroma pričakovane škodljive posledice, temveč za škodljive posledice, kjer je intervencija Državne revizijske komisije v smislu izdaje sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN nujna (enako Državna revizijska komisija že v zadevah številka 018-197/2009, 018-054/2010, 018-127/2011 itd.).

Državna revizijska komisija v konkretni zadevi pritrjuje naročniku v njegovi navedbi, da je izvedba predmetnega javnega naročila - sanacija kulturnega spomenika - nedvoumno v javnem interesu. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da se naročnik v svojem predlogu sklicuje na svoje zakonito in korektno ravnanje v postopku oddaje javnega naročila ter na dejstvo cenovne ugodnosti ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da vse navedeno predstavlja argumente, ki (ob upoštevanju določil tretjega odstavka 11.a člena ZRPJN) pri odločanju o naročnikovem predlogu ne morejo biti upoštevani. Naročnik v svojem predlogu dalje zatrjuje, da bo v primeru zamika pri dinamiki izvedbe predmetnega javnega naročila prišlo do izgube sredstev iz EU. Državna revizijska komisija s tem v zvezi pritrjuje vlagatelju v njegovih ugotovitvah, da je iz pogodbe, ki jo naročnik prilaga svojemu predlogu, razvidno, da je bila ta sklenjena že dne 15.9.2010. Iz naročnikovega sklepa o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila pa je hkrati razvidno, da je naročnik s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila pričel šele pol leta kasneje, t.j. dne 11.3.2011 (objavo javnega naročila na Portalu javnih naročil je naročnik izvedel dne 22.3.2011. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je iz predložene pogodbe v 11. členu razvidno tudi, da se je operacija, ki je predmet javnega naročila, pričela že dne 15.1.2007, skrajni rok njenega zaključka pa je 31.12.2010 (vse aktivnosti operacije morajo biti izvedene najkasneje do 30.6.2012). Pri tem pa pogodba v istem členu določa še: "Rok zaključka operacije (dokončanja del) se lahko podaljša na osnovi obrazložitve in utemeljitve upravičenca samo v izrednih okoliščinah in ob predhodnem soglasju Ministrstva". Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v njegovih ugotovitvah, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že ob upoštevanju časa, ki ga je sam potreboval za izvedbo posameznih dejanj v postopku, ne izkazuje nujnosti tega postopka, še manj pa, da bi do zatrjevane ogrozitve črpanja finančnih sredstev, tudi ob upoštevanju pogodbeno predvidene možnosti za podaljšanje roka za dokončanje izvedbe javnega naročila, prišlo prav zaradi vlagateljeve vložitve revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija kot slednje za pavšalne označuje naročnikove navedbe o tem, da naj z dovolitvijo sklenitve pogodbe ne bi bil oškodovan noben od ponudnikov - jasno je namreč, da bi v primeru, če bi Državna revizijska komisija zaradi ugotovitve o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila, to narekovalo razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, s tem pa tudi upravičeno pričakovanje vlagatelja, da bo predmetno javno naročilo oddano prav njemu. V takšnem primeru bi se morebitna škoda, ki bi jo vlagatelj utrpel zaradi ugoditve naročnikovemu predlogu, kot sam utemeljeno navaja, odrazila tako v izgubi posla, kot tudi izpadu reference.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s svojim predlogom za izdajo sklepa po 11.a členu ZRPJN ni izkazal, da bi bili pri tehtanju koristi vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami nezadržanja (dovolitve) sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, razlogi za dovolitev sklenitve pogodbe močnejši od razlogov za zadržanje (nedovolitev) sklenitve pogodbe, kot tudi ne, da bi šlo v konkretni zadevi za izjemen in glede na konkretne okoliščine posebej utemeljen primer.

Državna revizijska komisija zato naročnikovemu predlogu z dne 8.7.2011, za izdajo sklepa po 11. a členu ZRPJN, da vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 3.6.2011 ne zadrži sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi", javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN2760/2011 z dne 22.3.2011, ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev revizijski zahtevek.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku med drugim zatrjuje, da oseba C.D.S., ki jo je izbrani ponudnik v svoji ponudbi nominiral kot vodjo konservatorsko - restavratorskega projekta, ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije postopka, ki se nanašajo na zahtevane reference.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej med obveznimi pogoji za priznanje sposobnosti določil, da mora ponudnik razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in nadzor kakovosti, in sicer se zahteva tudi (točka 7.b):

"Vodja konservatorsko-restavratorskega projekta, ki mora izpolnjevati pogoje po ZVKD-1 (103. in 105. člen) in da:
- ima vsaj dve referenci s področja restavratorstva v zadnjih petih letih, na objektu, ki je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine ali je razglašen za kulturni spomenik s poudarkom na statični ureditvi".

Ker naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v del ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na izpolnjevanje zgornje zahteve, je Državna revizijska komisija, skladno z določili drugega odstavka 19. člena ZRPJN, v ponudbo izbranega ponudnika vpogledala sama.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej na Obrazcu št. 8 (Seznam kadrov ponudnika) kot vodjo konservatorsko - restavratorskega projekta nominiral osebo C.D.S. Za namen dokazovanja referenc omenjene osebe je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil kopiji dveh izpolnjenih obrazcev št. 9 (Izjava naročnika o sodelovanju s kadrom ponudnika).

Prvega od omenjenih obrazcev je potrdila Občina šempeter - Vrtojba, in sicer izvajalcu OCRA, obrtni center restavratorstva, d.o.o. Kot naziv javnega naročila je na njem navedena "Izvedba restavratorskih del na dvorcu Coronini". V okviru omenjenega referenčnega posla je, sledeč obrazcu, oseba C.D.S. opravljala delo vodje konservatorsko - restavratorskih del. Dela naj bi se izvajala v obdobju "27.5.2008, 30.9.2008".

Drugega od omenjenih obrazcev je potrdila družba Final, d.d., Nova Gorica, in sicer ponovno izvajalcu OCRA, obrtni center restavratorstva, d.o.o. Kot naziv javnega naročila so na njem navedena "Restavratorska dela, rekonstrukcija Coroninijevega dvorca". V okviru omenjenega naročila je, sledeč obrazcu, oseba C.D.S. opravljala delo vodje konservatorsko - restavratorskih del. Dela naj bi se izvajala v obdobju "22.8.2009, 24.8.2010".

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil tudi "Pogodbo o delu", sklenjeno med njim in družbo OCRA, d.o.o. Iz predložene pogodbe izhaja dogovor o tem, da naj bi omenjena družba na projektu "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierjeve graščine v Vipavi" (t.j. predmetu javnega naročila) za izbranega ponudnika osebno opravljala storitve "Vodja konservatorsko - restavratorskega projekta".

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ta za vodjo konservatorsko - restavratorskega projekta nominiral (fizično) osebo C.D.S. (Obrazec št. 8), iz v ponudbi ravno tako predložene "Pogodbe o delu" pa nasprotno, da bo storitve vodje konservatorsko - restavratorskega projekta za izbranega ponudnika izvajala družba OCRA, d.o.o.. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeno dejstvo predstavlja nejasnost oz. pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, ki bi jo moral naročnik že pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila razjasniti oz. ustrezno kvalificirati (torej presoditi, ali predstavlja zgolj formalno nepopolnost ali ne) in jo (če bi ocenil, da gre zgolj za formalno nepopolnost) tudi odpraviti skladno z določili 78. člena ZJN-2. Brez izvedbe teh dejanj naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni mogel (zakonito) označiti za popolno in je v postopku oddaje javnega naročila tudi izbrati.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je iz spisovne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila razvidno, da je izbrani ponudnik na naročnikov poziv temu predložil pojasnilo v zvezi z izpolnjevanjem obravnavanega referenčnega pogoja, ki mu je priložil originala v ponudbi že predloženih referenčnih izjav, pogodbo, sklenjeno med njim in družbo OCRA, d.o.o., v zvezi z izvajanjem restavratorskih del na objektu "rekonstrukcija Coroninijevega dvorca - III. faza", izjavo družbe OCRA, d.o.o., o tem, da je C.D.S. na podlagi pogodbe, sklenjene med OCRA, d.o.o., ter ESEDRA srl, opravljal dela upravljanja in nadzora restavratorsko - konservatorskih del na Coroninijevi vili, kot odgovorni vodja restavratorsko - konservatorsko del "v podjetju" pa je to nalogo v obdobju od maja - septembra 2008 ter avgusta 2009 - avgusta 2010 izvajal za objekt Coroninijeva vila, Potrdilo referenc ZVKDS, Območna enota Nova Gorica, za vodjo konservatorsko - restavratorskih del, na katerem je kot vodja teh del na objektu Coroninijeva vila naveden C.D.S. (konservatorsko - restavratorski posegi: "štukature, ometi, stavbno pohištvo, kamniti elementi, teraco tlaki, slikoplesk."), kopije uvodnega lista gradbenega dnevnika za dela na rekonstrukciji objekta Coroninjieva vila, na katerem je kot "odgovorni konservator oz. arheolog" naveden C.D.S., nežigosano Potrdilo referenc ZVKDS, Območna enota Nova Gorica, za vodjo konservatorsko - restavratorskih del, na katerem je kot vodja teh del na objektu Coroninijeva vila naveden C.D.S. (konservatorsko - restavratorski poseg: "sondiranje") ter Zapisnik o končnem obračunu in primopredaji izvedenih del za objekt Villa Coronini, investitorja družbe Final, d.o.o., ter izvajalca OCRA, d.o.o.

Državna revizijska komisija pa hkrati ugotavlja tudi, da je iz spisovne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila razvidno, da je naročnik s strani družbe Final, d.d., ki je potrdila eno od v ponudbi izbranega ponudnika predloženih referenc, dne 18.5.2011 prejel dopis, v katerem je ta v odgovor na naročnikov poziv k pojasnitvi podane reference navedla, da na tej v času podpisa podatek "Oseba" ter "Delovno mesto in področje opravljanje del" ni bil izpolnjen ter da oseba C.D.S. na objektu ("Rekonstrukcija Coroninijevega dvorca") ni bila prisotna. Navedeni dopis je vlagatelj s strani družbe Final, d.d., pridobil tudi sam, potrditev v njem zapisanega pa je bila temu podana tudi v obliki elektronskega poštnega sporočila s strani omenjene družbe. Državna revizijska komisija ravno tako ugotavlja, da iz pojasnila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorskega centra, z dne 3.6.2011, ki ga je vlagatelj priložil k svojemu revizijskemu zahtevku, izhaja, da je po podatkih ZVKDS, OE Nova Gorica, C.D.S. na Coroninijevem dvorcu izvajal sondiranje, ne pa vodil restavratorskih del. Ob tem je podano tudi mnenje, da izvajanje sondiranja vsekakor ni zadostna referenca za vodenje konservatorsko restavratorskih del na tako zahtevnem projektu, kot je Lanthierjev dvorec v Vipavi. Kot slednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz spisovne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila razvidno, da je naročnik s strani Občine šempeter - Vrtojba, ki je potrdila drugo izmed v ponudbi izbranega ponudnika predloženih referenc, dne 5.5.2011 prejel elektronsko poštno sporočilo, v katerem je ta v odgovor na naročnikov poziv k pojasnitvi podane reference potrdila točnost navedb v predloženi izjavi, ob tem pa dodatno navedla, da je C.D.S. na dvorcu Coronini delal na sondiranju barv na zidovih in strokovno svetoval pri restavratorskih delih.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med dokazili o izpolnjevanju obravnavanega referenčnega pogoja, ki so bili predloženi v okviru postopka oddaje javnega naročila in predmetnega revizijskega postopka, podano očitno neskladje. Med predloženimi dokazili je tako hkrati podana referenčna izjava družbe Final, d.d., ki se nanaša na osebo C.D.S., hkrati pa dopis omenjene družbe, iz katerega izhaja, da sama reference omenjeni osebi ni potrdila, ta pa naj hkrati na referenčnem objektu ne bi bila prisotna. Podobno sta med predloženimi dokazili podani dve izjavi ZVKDS, OE Nova Gorica, ki sta bili C.D.S. podani v svojstvu vodje konservatorsko - restavratorskih del na referenčnem objektu, obenem pa je bil v revizijskem postopku predložen dopis istega zavoda, iz katerega nasprotno izhaja, da je po podatkih ZVKDS, OE Nova Gorica, C.D.S. na referenčnem objektu izvajal sondiranje, ne pa vodil restavratorskih del. Slednje vsaj deloma potrjuje tudi v spisovni dokumentaciji podano pojasnilo Občine šempeter - Vrtojba, v katerem je navedeno, da je C.D.S. na referenčnem objektu delal na sondiranju barv na zidovih in strokovno svetoval pri restavratorskih delih. Navedenih neskladij naročnik (sledeč spisovni dokumentaciji) v okviru postopka oddaje javnega naročila, pred izdajo odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ni razjasnil, prav tako pa je s tem povezane revizijske navedbe zgolj pavšalno zavrnil tudi ob obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija posledično tudi na tem mestu ugotavlja, da naročnik dejanskega stanja v zvezi z izpolnjevanjem zgoraj obravnavanega pogoja po točki 7.b) obveznih pogojev za priznanje sposobnosti ni razjasnil do stopnje, ki bi lahko predstavljala upoštevno podlago za njegovo ugotovitev, da izbrani ponudnik omenjeni pogoj izpolnjuje.

Državna revizijska komisija na podlagi izvedenega vpogleda v preostale dele ponudbe izbranega ponudnika, v katere vlagatelju vpogled ni bil omogočen, ugotavlja še, da so v teh podane tudi druge pomanjkljivosti, ki jih naročnik ni ugotovil, do narave katerih se ni opredeljeval in ki niso bile predmet dopolnjevanja (v kolikor bi bilo to po presoji naročnika seveda potrebno in dopustno). Državna revizijska komisija tako npr. ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da ima izbrani ponudnik več zakonitih zastopnikov, medtem ko je bila izjava o sposobnosti ponudnika (ki vsebuje tudi izjavo zakonitega zastopnika) podana le s strani enega od zakonitih zastopnikov (osebe D.C.), da več dokumentov iz ponudbe izbranega ponudnika (vključno s Splošnimi pogoji in splošnim opisom k popisu del (Obrazec št. 2), rekapitualcijo in deli predračuna), v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, ni podpisanih, da se podpis na nekaterih predloženih dokumentih v ponudbi izbranega ponudnika razlikuje od podpisa osebe, ki je (vključno s predstavitvijo njenega podpisa) v tej ponudbi pooblaščena za njen podpis, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi eno od referenčnih potrdil (v zvezi z zahtevanimi referenčnimi posli) predložil v tujem jeziku, ostala pa v obliki kopij referenčnih potrdil, podanih na obrazcih Občine Krško (ki so bila očitno pridobljena za potrebe nekega drugega javnega naročila), da na Obrazcu št. 11 ni navedel zahtevane vrednosti del, ki jih oddaja v podizvajanje, v EUR, da v vzorec Pogodbe (Obrazec št. 19) ni vnesel podatkov o svojem odgovornem vodji in izvajalcu strokovnega nadzora itd.

V povzetku vsega zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s sprejemom odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ravnal v neskladju z določili 80. člena ZJN-2 - javno naročilo je omenjenemu ponudniku namreč oddal ob nezadostno razjasnjenem dejanskem stanju v zvezi s popolnostjo njegove ponudbe ter brez ustreznega (in evidentiranega) obravnavanja v tem sklepu predstavljenih nejasnosti in pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 3.6.2011 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 430-0007/2011-10 z dne 18.5.2011.
Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da pred sprejemom morebitne nove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v celoti in evidentirano preveri popolnost predloženih ponudb ter poskrbi za razjasnitev vseh zgoraj opredeljenih in morebitnih drugih nejasnosti ali pomanjkljivosti predloženih ponudb.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi zgoraj obravnavanih revizijskih navedb ugotovila nezakonitost odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila in je to razveljavila, ostalih revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na druge domnevne nepravilnosti v postopku, ni obravnavala - to namreč ne bi moglo v ničemer vplivati na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve ali pa na vlagateljev položaj v predmetnem postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 5.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek, ter v višini 20,00 EUR, pod opisom "materialni stroški".

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, kot potreben priznava strošek, nastal z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ne priznava stroškov pod postavko "materialni stroški", saj vlagatelj te postavke stroškov ni obrazložil oz. priglašenih stroškov ni opredeljeno navedel (peti odstavek 22. člena ZPVPJN).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa od plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 21.7.2011


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Stavbenik, d.o.o., Ankaranska cesta 7b, Koper,
- Givo, d.o.o., Zaloška cesta 69, Ljubljana,
- Občina Vipava, Glavni trg 15, Vipava,
- STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana.