018-188/2011 Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica

Številka: 018-188/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nega rane (ANL01A)" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Valencia Stoma-Medical, d.o.o., Gregorčičeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.7.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljevi pritožbi z dne 27.6.2011 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o ustavitvi revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 31.5.2011, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 200-2/2011-73 z dne 23.6.2011.

2. Vlagateljeva zahteva za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, kot izhaja iz vlagateljeve vloge z dne 20.6.2011, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 1.2.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Nega rane (ANL01A)". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN1171/2011 z dne 7.2.2011.

Dne 23.5.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji", s katerim je predmetno javno naročilo (po posameznih artiklih) oddal več ponudnikom, med njimi tudi vlagatelju.

Dne 31.5.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem je zatrjeval nezakonitost naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila glede artiklov št. 522295, 522302, 955943, 956366 ter 956370. Vlagatelj je zahteval, da naročnik v najkrajšem možnem času odpravi zatrjevane kršitve, oziroma odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila glede navedenih artiklov razveljavi.

Dne 16.6.2011 je naročnik izdal sklep, s katerim je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 31.5.2011 ugodil in je razveljavil odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Ob tem je sprejel tudi novo odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je to za artikle št. 522295, 522302, 955943, 956366 ter 956370 oddal vlagatelju. Naročnik je v sklepu odločil še, da se vlagateljevi zahtevi za izplačilo priglašenih stroškov ne ugodi.

Istega dne, t.j. dne 16.6.2011, je naročnik izdal tudi nov dokument "Odločitev o oddaji".

Vlagatelj je dne 21.6.2011 naročniku po pošti poslal vlogo "Zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" (datirano z datumom 20.6.2011), v kateri izraža nestrinjanje z naročnikovo odločitvijo, da se ne ugodi njegovi zahtevi po povračilu priglašenih stroškov. Vlagatelj meni, da bi mu moral naročnik glede na to, da je njegovemu revizijskemu zahtevku v celoti ugodil, povrniti tudi stroške plačila takse v višini 2.500,00 EUR. Vlagatelj v vlogi opozarja še, da ga je naročnik v pravnem pouku nepravilno oz. pomanjkljivo podučil o uveljavljanju pravnega varstva. Vlagatelj zato zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 23.6.2011 izdal Sklep št. 200-2/2011-73, s katerim je revizijski postopek, voden na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 31.5.2011, ustavil. V obrazložitvi sklepa je naročnik zapisal, da je vlagatelj njegovo odločitev o vloženem revizijskem zahtevku prejel dne 17.6.2011, naročnik pa do izteka roka, ko bi mu vlagatelj moral sporočiti ali želi postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, takšnega obvestila ni prejel. Zahtevo za nadaljevanje postopka je naročnik prejel kasneje, in sicer dne 22.6.2011 (z datumom vložitve 21.6.2011).

Vlagatelj je dne 27.6.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper naročnikov sklep o ustavitvi postopka revizije. V pritožbi se vlagatelj sklicuje na določila prvega odstavka 17. člena ZRPJN, pri čemer poudarja, da ga naročnik ni pravilno podučil o možnosti nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo. S tem je vlagatelja spravil v zmoto, ki je pripeljala do zamude pri obveščanju naročnika o zahtevi za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj izpostavlja tudi, da naročnikovemu sklepu ni bila priložena fotokopija poštne povratnice sklepa, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot naročnik to sicer navaja v izpodbijanem sklepu. Vlagatelj ponovno izpostavlja, da je naročnik njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil neutemeljeno. Vlagatelj zato zahteva, da se naročnikov sklep o ustavitvi postopka revizije razveljavi oz. da se dovoli nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v točki vračila priglašenih stroškov revizije. Vlagatelj zahteva tudi povračilo vseh morebitnih dodatnih stroškov, nastalih zaradi nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki pa jih v vlogi ne navaja.


Iz določil 82. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 43/2011) izhaja, da se postopek revizije, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča po ZRPJN.

Predmetni revizijski postopek se je začel z vlagateljevo vložitvijo revizijskega zahtevka dne 31.5.2011. Ker je vlagatelj svoj revizijski zahtevek tako vložil pred uveljavitvijo ZPVPJN, se ta postopek dokonča po določilih ZRPJN.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi vlagateljevih pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi najprej spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o ustavitvi revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 31.5.2011.

Iz določil prvega odstavka 17. člena ZRPJN izhaja, da mora naročnik o svoji odločitvi o vloženem revizijskem zahtevku "v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Če vlagatelj zahtevka za revizijo šele po preteku danega roka naročniku sporoči, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer naročnik izda sklep o ustavitvi postopka revizije. Zoper sklep je dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa."

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 31.5.2011 odločil s Sklepom št. 200-2/2011-70 z dne 16.6.2011, v katerem je vlagatelju podal naslednji pravni pouk: "Pravno varstvo se uveljavlja v skladu z določili Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja".

Vlagatelj je naročnikov sklep, sledeč povratnici pisanja, prejel dne 17.6.2011, svojo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo pa je na naročnika, sledeč poštnemu žigu na ovojnici pisanja, naslovil dne 21.6.2011. Slednji datum se, skladno z določili drugega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, šteje tudi za datum vlagateljeve vložitve zahteve za nadaljevanje postopka pri naročniku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj svojo zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred tem organom na naročnika naslovil po izteku roka, kot ga določa prvi odstavek 17. člena ZRPJN. Upoštevajoč datum vlagateljevega prejema naročnikove odločitve o njegovem revizijskem zahtevku (17.6.2011) se je ta rok namreč iztekel dne 20.6.2011.

Državna revizijska komisija pa obenem priznava utemeljenost vlagateljevim pritožbenim navedbam o tem, da je svojo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo šele po izteku zakonskega roka vložil v posledici neustreznega pravnega pouka v sklepu, s katerim je naročnik odločil o njegovem revizijskem zahtevku. Ugotoviti gre namreč, da je naročnik navkljub temu, da iz določil prvega odstavka 17. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelja ob posredovanju odločitve o njegovem revizijskem zahtevku "â??pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika", v konkretni zadevi v Sklepu št. 200-2/2011-70 z dne 16.6.2011, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot pravni pouk navedel le, da se "pravno varstvo /se/ uveljavlja v skladu z določili Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja". Takšen pravni pouk je vlagatelja, ki v revizijskem postopku sicer ni bil zastopan po pooblaščencu - odvetniku, utegnil zavesti, s tem pa tudi povzročiti njegovo zamudo pri vložitvi zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi z dne 27.6.2011 ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o ustavitvi revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 31.5.2011, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 200-2/2011-73 z dne 23.6.2011.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je z vlogo z dne 20.6.2011 (vloženo dne 21.6.2011) zahteval nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek z dne 31.5.2011 ugotavlja, da je vlagatelj v njem postavil zahtevo (revizijski predlog), da naročnik v najkrajšem možnem času odpravi zatrjevane kršitve oziroma razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila glede artiklov št. 522295, 522302, 955943, 956366 ter 956370. Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteve po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, ni postavil.

Z vpogledom v naročnikov sklep z dne 16.6.2011, s katerim je ta odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 31.5.2011, gre ugotoviti, da iz njega izhaja naročnikova odločitev o tem, da se vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodi, da se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila in da se to glede spornih artiklov odda vlagatelju. Iz naročnikovega sklepa ravno tako izhaja tudi odločitev o tem, da se ne ugodi vlagateljevi zahtevi za izplačilo priglašenih stroškov, kar pa šteti kot brezpredmetno, saj vlagatelj, kot že navedeno, v svojem revizijskem zahtevku stroškovne zahteve ni postavil.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik vlagateljevemu revizijskemu predlogu, kot izhaja iz njegovega revizijskega zahtevka z dne 31.5.2011, s svojim sklepom z dne 16.6.2011 v celoti ugodil.

Iz določil 274. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, izhaja, da sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za njeno
vložitev.

V konkretni zadevi je naročnik, kot je že bilo navedeno, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v celoti ugodil. Ker vlagatelju glede na zgoraj opredeljene meje njegovega revizijskega zahtevka ob morebitnem nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo tako ne bi moglo biti "prisojeno" več ali nekaj drugega, kot mu je z odločitvijo o njegovem revizijskem zahtevku že "prisodil" naročnik, Državna revizijska komisija pa hkrati ne more presojati zakonitosti ravnanj, ki jih je že s svojimi akti slednji že razveljavil, vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (za to dejanje ni podana vlagateljeva pravna korist), njegovo zahtevo za nadaljevanje postopka pred tem organom pa je potrebno zavreči.

V podani vlogi "Zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 20.6.2011 vlagatelj izraža prepričanje, da mu je naročnik, glede na ugoditev revizijskemu zahtevku, dolžan povrniti stroške v višini 2.500 EUR, kolikor je znašala plačana taksa za revizijski postopek.

Državna revizijska komisija je v tem sklepu že ugotovila, da je naročnik vlagateljevemu revizijskemu predlogu, kot izhaja iz njegovega revizijskega zahtevka z dne 31.5.2011, s svojim sklepom z dne 16.6.2011 v celoti ugodil. Državna revizijska komisija z vpogledom v spisovno dokumentacijo, kot ji je bila v zadevi odstopljena s strani naročnika, ponovno ugotavlja tudi, da vlagatelj do zaključka revizijskega postopka pred naročnikom povrnitve stroškov revizijskega postopka ni zahteval, zato naročnik o teh ni bil dolžan odločati.

Kot je Državna revizijska komisija v tem sklepu ravno tako že ugotovila, vlagatelju v posledici zgoraj predstavljene naročnikove odločitve ni mogoče priznati pravnega interesa za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, tako pa tudi ne za nadaljevanje tega postopka v delu, ki se nanaša na odločanje o stroških revizijskega postopka.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da določba petega odstavka 22. člena ZRPJN sicer določa, da je potrebno povrnitev stroškov zahtevati do odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije, vendar pa slednje pride v poštev zgolj v primeru, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo lahko nadaljuje. Ker se je v konkretni zadevi revizijski postopek zaključil že pred naročnikom (kot argumentirano zgoraj, vlagatelj za nadaljevanje tega pred Državno revizijsko komisijo nima pravnega interesa), bi vlagatelj povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, moral zahtevati že do odločitve naročnika o njegovem revizijskem zahtevku (enako stališče je Državna revizijska komisija že zavzela npr. tudi v zadevi št. 018-031/2010).

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, kot izhaja iz vlagateljeve vloge z dne 20.6.2011, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 15.7.2011


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Valencia Stoma-Medical, d.o.o., Gregorčičeva 9, Ljubljana,
- Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana.