018-168/2011 Občina škofja Loka

Številka: 018-168/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini škofja Loka" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, GVO, d.o.o., Cigaletova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina škofja Loka, Mestni trg 15, škofja Loka (v nadaljevanju: naročnik) dne 13. 7. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 9. 5. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 1. 3. 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o naročilu je naročnik dne 14. 3. 2011 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN2411/2011. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 7. 4. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 22. 4. 2011 sprejel odločitev o oddaji naročila (št. 371-0018/2011-20), iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika JAVNA RAZSVETLJAVA, d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 9. 5. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da so v ponudbi izbranega ponudnika določene napake, in sicer:
1. V ponudbenem obrazcu 1 je izbrani ponudnik navedel, da je predvideni datum zaključka projekta 31. 11. 2012, iz obrazcev 26, 27 in 28 pa izhaja, da se projekt zaključi 31. 12. 2012. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik preveriti, kateri datum je pravilen.
2. V dokumentu "Investicijski program" je izbrani ponudnik zapisal, da je predvideno koriščenje obstoječe infrastrukture javne razsvetljave v občini škofja Loka. Vlagatelj prosi za pojasnilo, ali je izbrani ponudnik v tem delu določil, kateri del in v kolikšni skupni dolžini bo uporabljena obstoječa infrastruktura, ter ali je izbrani ponudnik ocenil, kolikšna je vrednost tega vložka in kdo ga bo kril.
3. V dokumentu "Investicijski program" je izbrani ponudnik zapisal, da znaša skupna dolžina novozgrajene kabelske kanalizacije 37.410 metrov, v ponudbenem obrazcu 1 pa, da znaša ta dolžina 22.000 tekočih metrov. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik preveriti resničnost obeh trditev in zahtevati odpravo nepravilnosti.
4. V dokumentu "Investicijski program" je izbrani ponudnik zapisal, da je financer Evropski sklad za kmetijstvo in razvoj podeželja in ne Evropski sklad za regionalni razvoj, kot izhaja iz razpisa MVZT. Vlagatelj opozarja na številne napake v investicijskem programu, saj je iz njega mogoče sklepati, da se nekateri deli sploh ne nanašajo na predmetno naročilo.
5. Izbrani ponudnik je predložil dopis proizvajalca opreme, ki se ne nanaša na predmetno naročilo.
6. Vlagatelj opozarja, da je v ponudbi izbranega ponudnika našel več razhajanj med podatki, ki so navedeni v ponudbenih obrazcih, in podatki, ki so navedeni v investicijskem programu. Izbrani ponudnik bi moral na podlagi investicijskega programa izpolniti ponudbene obrazce, vendar temu ni tako. Ne glede na razhajanja pa naročnik izbranega ponudnika ni pozval k pojasnilu.
7. Del IP-ja se nanaša na občino Kamnik, saj so omenjena naselja Volčji potok, Stahovica, Podlom, Srednja vas in Buč. Vlagatelju ni jasno, zakaj namerava izbrani ponudnik ta naselja povezati z omrežjem naročnika. V ponudbi izbranega ponudnika so pomešani podatki za vsaj tri občine, naročnik pa od njega ni zahteval nikakršnih pojasnil.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik ponovno preveri ponudbo izbranega ponudnika, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 31. 5. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v obrazcu 1 izbrani ponudnik res zapisal, da je predviden datum zaključka projekta 31. 11. 2012, vendar pa je naročnik ugotovil, da je v obrazcih 26, 27 in 28 zapisal, da je predviden datum zaključka 31. 12. 2012, v terminskem načrtu gradnje pa je zapisal, da je predviden zaključek aktivnosti v dvanajstem mesecu leta 2012. Tudi pri preverjanju finančnih izračunov je naročnik ugotovil, da je izbrani ponudnik kot predviden zaključek upošteval dvanajsti mesec leta 2012. Naročnik je zato štel, da je prišlo pri datumu iz obrazca 1 do očitne pomote, kar je obravnaval kot nebistveno pomanjkljivost. Naročnik poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval investicijskega programa. Prav tako ni zahteval dokazil s strani proizvajalcev opreme. Naročnik je predvidel, da bo izbrani ponudnik moral izdelati investicijsko in projektno dokumentacijo. V točki 6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, katere obrazce, dokumente in izjave mora ponudnik predložiti, kar je izbrani ponudnik tudi storil. Naročnik nadaljuje, da se podatki o skupni dolžini omrežja popolnoma ujemajo s podatkom, ki ga je izbrani ponudnik navedel v tehničnem delu svoje ponudbe, kjer je navedeno, da je skupna dolžina omrežja 22 km. Naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki predložiti investicijski program, temveč je določil, da bo moral izbrani ponudnik izdelati razpisno dokumentacijo. Naročnik je ugotovil, da je izbrani ponudnik vse obrazce in izjave v svoji ponudbi izpolnil na podlagi podatkov, ki jih je navedel v tehničnem delu svoje ponudbe - projektni dokumentaciji, in v tem delu predloženih projektnih nalog, finančnih izračunov in projektov za gradnjo omrežja. Pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika je naročnik upošteval svoje zahteve iz razpisne dokumentacije in preveril obrazce, izjave in dokumente, ki jih je zahteval. Ob tem je ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil vso zahtevano dokumentacijo, vključno s projektom, projektno nalogo in finančnimi izračuni, ter da je vse izjave in obrazce izpolnil na podlagi tehničnega dela svoje ponudbe. Ker so v ponudbi izbranega ponudnika priloženi obrazci, izjave, dokumenti ter tehnični del ponudbe in ker so podatki iz tehničnega dela, ki vsebujejo tako projektno dokumentacijo kot tudi finančne izračune, terminski plan in načrte, skladni s podatki, ki jih je izbrani ponudnik vpisal v predpisane obrazce, naročnik zavrača zahtevek za revizijo, pri čemer tudi navaja, da se vlagatelj sklicuje na dokument, ki ga naročnik ni zahteval. Naročnik še navaja, da je ponudbo izbranega ponudnika v celoti preveril, ob tem pa ni ugotovil nepravilnosti ali neskladja z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 6. 6. 2011), je naročnik z dopisom z dne 10. 6. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali bi moral naročnik izbranega ponudnika pozvati k pojasnilom v zvezi z nekaterimi deli njegove ponudbe oz. ali bi moral naročnik dodatno preveriti njegovo ponudbo v tistih delih, za katere vlagatelj zatrjuje, da je prišlo do določenih napak.

V zvezi z vprašanjem pojasnjevanja oz. preverjanja ponudb je treba upoštevati pravila, ki se nanašajo na formalno nepopolne ponudbe. Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2: če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. V drugem odstavku 78. člena ZJN-2 je določeno, kateri deli ponudbene dokumentacije se ne smejo spreminjati:

- cena na enoto, vrednost postavke, skupna vrednost ponudbe in ponudba v okviru meril,
- tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tisti elementi ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe.

Edina izjema od tega pravila je določena v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Pojem formalno nepopolne ponudbe je treba glede na citirana določila ZJN-2 razlagati na način, da se lahko odpravljajo tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno.

Formalna nepopolnost se torej lahko nanaša bodisi na manjkajočo dokumentacijo bodisi na nejasno dokumentacijo. V primeru manjkajoče dokumentacije se formalna nepopolnost odpravi s pravočasno predložitvijo manjkajočega dokumenta, v primeru nejasne dokumentacije pa se formalna nepopolnost odpravi z ustreznimi pojasnili ponudnika, danimi na poziv naročnika, ali predložitvijo dodatne dokumentacije, ki sicer v prvotni ponudbi ni bila zahtevana in zato tudi ni bila bistvena za ugotavljanje popolnosti ponudbe. Formalno nepopolnost lahko ugotovi bodisi naročnik bodisi ponudnik. Kadar formalno nepopolnost ugotovi naročnik, je on tisti, ki pozove ponudnika in mu naloži odpravo nepopolnosti. Ob tem je treba upoštevati, da lahko naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami glede nejasnosti datuma zaključka projekta je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbenem obrazcu 1 zapisal, da je predvideni zaključek projekta 31. 11. 2012, medtem ko je v ponudbenih obrazcih 26, 27 in 28 zapisal, da se projekt zaključi 31. 12. 2012. Enak datum zaključka projekta, torej december 2012, izhaja tudi iz terminskega plana, ki je priložen v projektni nalogi izbranega ponudnika. Ker je datum, naveden v ponudbenem obrazcu 1, očitno napačen, saj ne obstaja, je mogoče sklepati, da je pri zapisu tega datuma prišlo do očitne pisne pomote. Glede na zapisano in glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik v vseh terminskih planih, ki jih je predložil na različnih mestih v ponudbi, jasno navedel, da je predviden datum zaključka projekta 31. 12. 2012, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je takšno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika mogoče obravnavati kot nebistveno pomanjkljivost in da takšne ponudbe, glede na določilo 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ni potrebno obravnavati kot formalno nepopolno ponudbo, ki bi jo bilo treba dopolnjevati ali pojasnjevati. Naročniku v tem delu zato ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročnika prosi za pojasnila glede zapisa izbranega ponudnika na strani 31 investicijskega programa, da je predvideno koriščenje obstoječe infrastrukture javne razsvetljave. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija opozarja, da mora vlagatelj v skladu s 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN v zahtevku za revizijo navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Z drugimi besedami: vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti dejstva, iz katerih mora biti razvidno, katere konkretne kršitve očita naročniku v postopku oddaje javnega naročila. To izhaja tudi iz pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Ker vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ne navaja kršitev, temveč naročnika prosi le za določena pojasnila v zvezi s ponudbeno vsebino izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija teh revizijskih navedb ni vsebinsko obravnavala.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da se nekateri podatki, navedeni v investicijskem programu, ne ujemajo s podatki, navedeni v drugih delih ponudbe. V zvezi s temi navedbami je treba najprej pritrditi naročniku, da investicijski program v razpisni dokumentaciji ni bil zahtevan. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik obseg in vsebino ponudbe določil v točki 6 Povabila k oddaji ponudbe. V tej točki je naročnik določil, katere obrazce morajo izpolniti ponudniki in katero dokumentacijo morajo predložiti v ponudbi. Med dokumentacijo, ki jo je naročnik zahteval, ni investicijskega programa, zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da bi moral izbrani ponudnik ponudbene obrazce izpolniti prav na podlagi podatkov, ki jih je navedel v investicijskem programu. Vsebino ponudbe in njeno popolnost je treba namreč primarno presojati glede na dokumentacijo, ki je bila izrecno zahtevana v razpisni dokumentaciji.

Ne glede na navedeno pa gre ugotoviti, da tudi dodatna dokumentacija, ki sicer ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, a jo ponudnik kljub temu predloži, postane del ponudbene dokumentacije in je ni mogoče spregledati. Če dodatna dokumentacija vsebuje podatke, ki so neskladni s tistimi, zapisanimi v zahtevani ponudbeni dokumentaciji, je zato treba ugotoviti, kaj takšno neskladje pomeni, pri čemer je treba upoštevati pomen in vsebino vsakega posameznega podatka. Presoja statusa ponudbe je namreč odvisna od tega, ali posamezen podatek predstavlja podlago za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev oz. ocenjevanje ponudbe ali pa gre za podatek, ki z vidika zahtev razpisne dokumentacije ni pomemben. Kadar gre za neskladje pri podatkih, ki so bistveni za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev ali ocenjevanje ponudbe, mora naročnik ponudbo bodisi izločiti kot nepopolno bodisi takšno neskladje odpraviti, če mu to omogoča 78. člen ZJN-2, medtem ko neskladje pri nebistvenih podatkih lahko predstavlja le nebistveno pomanjkljivost ponudbe, ki je naročniku ni treba odpravljati.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o neskladju pri dolžini kabelske kanalizacije je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbenem obrazcu 1 navedel, da znaša skupna dolžina omrežja 22.000 tekočih metrov. Enaka dolžina, torej 22 kilometrov, je navedena tudi v projektni nalogi (ki jo je naročnik zahteval na strani 17 razpisne dokumentacije), kjer je izbrani ponudnik na strani 20 zapisal: "Predvidena je optična hrbtenica skupne dolžine 22 km.", na strani 21 pa: "Skupna dolžina novopredvidene kabelske kanalizacije je 22 km, po dokončanju gradnje pa je potrebno izdelati PID in ITD kabelske kanalizacije." Tudi iz posameznih postavk predračuna izbranega ponudnika (npr. trasiranje nove trase kabelske kanalizacije) je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudbeno ceno oblikoval na podlagi podatkov o dolžini trase, kot jo je navedel v ponudbenem obrazcu 1 in projektni nalogi, saj pri posameznih predračunskih postavkah, ki se nanašajo na novozgrajeno kabelsko kanalizacijo, upošteval traso v skupni dolžini 22 km.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika v vseh opredeljenih zahtevanih dokumentih izhaja enotno podana skupna dolžina kabelske kanalizacije, ki znaša 22 km, zaradi česar je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je po strokovnem pregledu ugotovil, da se podatki o skupni dolžini ponujene izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja popolnoma ujemajo s podatkom, ki ga je izbrani ponudnik navedel v tehničnem in finančnem delu svoje ponudbe. Dejstvo, da je izbrani ponudnik v investicijskem programu, kot ugotavlja tudi vlagatelj, navedel drugačno skupno dolžino novozgrajene kabelske kanalizacije, in sicer 37.410 metrov, na zapisano ne more vplivati. Iz finančnega dela ponudbe izbranega ponudnika je namreč nesporno razvidno, da je izbrani ponudnik ponudbeno ceno oblikoval na podlagi dolžine kabelske kanalizacije, kot je bila navedena v ponudbenem obrazcu 1 in projektni nalogi. Podatki iz predračuna, v katerem je izbrani ponudnik določil ponudbeno ceno (ta je bila eno izmed meril), se torej ujemajo z ostalimi deli ponudbe, v katerih je naročnik izrecno zahteval vpis skupne dolžine omrežja, zaradi česar drugačna navedba skupne dolžine trase v investicijskem programu ne more predstavljati podatka, ki bi lahko vplival na ugotavljanje izpolnjevanja pogojev ali ocenjevanje ponudbe. Takšno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika je zato mogoče označiti za formalno pomanjkljivost, saj je ponudba zaradi nje nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, odpravljanje te pomanjkljivosti pa ravno tako ne bi pomenilo spreminjanja cene, ponudbe v okviru meril ali tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot tudi ne tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Pri odpravi neskladja bi namreč lahko šlo le za to, da bi se skupna dolžina novozgrajene kabelske kanalizacije, kot je bila navedena v investicijskem programu, prilagodila vrednosti, ki je enotno navedena v (z razpisno dokumentacijo zahtevanih) dokumentih. Ker bi bila v konkretnem primeru odprava omenjenega neskladja (ob ujemanju podatkov iz ponudbenega obrazca 1, projektne naloge in finančnega dela ponudbe) dejansko nepotrebna, saj gre za dokument, ki ga naročnik v razpisni dokumentaciji sploh ni zahteval, gre ugotovljeno formalno pomanjkljivost označiti tudi za nebistveno, ponudbe izbranega ponudnika pa zato ni mogoče označiti za formalno nepopolno.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o napačnem zapisu financerja (izbrani ponudnik je v investicijskem programu zapisal, da je financer Evropski sklad za kmetijstvo in razvoj podeželja, ne pa Evropski sklad za regionalni razvoj, kot izhaja iz razpisa MVZT) Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v nobenem delu zahtevka za revizijo ni pojasnil, kako naj bi napačna navedba financerja vplivala na popolnost vlagateljeve ponudbe. Podatek o financerju namreč ne vpliva na izpolnjevanje pogojev ali ocenjevanje ponudbe. Poleg tega gre za okoliščino, ki je neodvisna od ponudnikov. Vlagateljevim navedbam v tem delu zato ni mogoče slediti, saj gre za napako v podatku, ki lahko predstavlja le nebistveno pomanjkljivost ponudbe.

Podobno Državna revizijska komisija ugotavlja tudi za vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na očitke v zvezi z dopisom proizvajalca opreme in navedbo naselij, ki ne spadajo na območje naročnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni pojasnil, na izpolnjevanje katere zahteve oz. katerega pogoja iz razpisne dokumentacije bi lahko vplivali ti podatki. Iz razpisne dokumentacije ni razvidno (vlagatelj pa tega v zahtevku za revizijo tudi ne zatrjuje), da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev potrdil proizvajalcev opreme oz. da je postavil določene zahteve glede navajanja posameznih naselij, ki jih ponudnik vključuje v omrežje. Tudi sicer gre ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi bila ponudba izbranega ponudnika zaradi navedenih napak nepopolna, temveč zatrjuje le, da bi moral naročnik od izbranega ponudnika zahtevati dodatna pojasnila. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja, da bi šlo za podatke, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev oz. ocenjevanje ponudbe, Državna revizijska komisija njegovim navedbam ni sledila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik kršil določila ZJN-2, ko izbranega ponudnika ni pozival k pojasnjevanju ponudbe, zato je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo vseh stroškov, ki so mu nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13. 7. 2011



predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Občina škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 škofja Loka
- Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, GVO, d.o.o., Cigaletova 10, 1000 Ljubljana
- JAVNA RAZSVETLJAVA, d.d., Litijska cesta 263, 1261 Ljubljana - Dobrunje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana