018-184/2011 Tehniški šolski center Kranj

Številka: 018-184/2011-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za "čiščenje šolskih prostorov in športne dvorane z okolico in z materialom za čiščenje ter dozirnim materialom" po pritožbi, ki jo je vložil vlagatelj Manicom, d. o. o., Letališka cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Tehniški šolski center Kranj, Kidričeva cesta 55, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), 6. 7. 2011

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 4300-2/2011-11 z dne 22. 5. 2011.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je objavil obvestilo o naročilu 13. 5. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4906/2011. Naročnik je objavil odgovore na vprašanja, in sicer 17. 5. 2011 ob 10.21, 24. 5. 2011 ob 8.06, 26. 5. 2011 ob 10.07, 26. 5. 2011 ob 10.11, 26. 5. 2011 ob 10.18, 13. 6. 2011 ob 7.27 in 14. 6. 2011 ob 14.47.

Vlagatelj je 18. 6. 2011 vložil zahtevek za revizijo z dne 17. 6. 2011 in predlagal, da se razveljavi ekonomsko-finančni pogoj v alinei "boniteta", podrejeno pa cel postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj je uveljavljal tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom št. 4300-2/2011-11 z dne 22. 6. 2011 zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. Naročnik se sklicuje na drugi odstavek 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) in navaja, da je zadnjo dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji odpravil s pojasnilom, objavljenim 26. 5. 2011 na portalu javnih naročil, ko je navedel, da ponudnik v obrazec ponudba navede letno ceno brez DDV za čas trajanja pogodbe, pri bančni garanciji pa upošteva letno vrednost. Naročnik nadaljuje, da je dvoumnost glede bonitetne ocene odpravil s spremembo razpisne dokumentacije 23. 5. 2011. Naročnik pojasnjuje, da z odgovori z dne 13. 6. 2011 in 14. 6. 2011 ni spreminjal ali dopolnjeval razpisne dokumentacije, temveč je le vztrajal pri postavljenih pogojih. Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po 6. 6. 2011, naročnik zaključuje, da je vložen prepozno glede na drugi odstavek 12. člena ZRPJN.

Vlagatelj je 24. 6. 2011 vložil pritožbo z dne 24. 6. 2011 zoper sklep št. 4300-2/2011-11 z dne 22. 6. 2011 in predlaga, da ga Državna revizijska komisija razveljavi. Vlagatelj navaja, da je naročnik objavil zadnji odgovor na portalu javnih naročil 14. 6. 2011, zahtevek za revizijo pa je vložil 17. 6. 2011, kar je pred iztekom roka za oddajo ponudb in znotraj 10-dnevnega roka, štetega od dodatnega pojasnila oziroma odgovora glede vsebine razpisne dokumentacije. Vlagatelj zato vztraja, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno glede na drugi odstavek 12. člena ZRPJN. Vlagatelj še navaja, da naročnik tudi ni konkretno odgovoril na vprašanji, zastavljeni 26. 5. 2011 in 14. 6. 2011.

Vlagatelj je 28. 6. 2011 vložil vlogo "Dopolnitev zahtevka za revizijo in pritožbe zoper sklep številka 4300-2/2011-11, z dne 22.06.2011 o zavrženju zahtevka za revizijo" z dne 28. 6. 2011, v kateri navaja, da je po vložitvi pritožbe 27. 6. 2011 prejel poziv, da predloži dokazilo o vplačilu takse, in da ga je naročnik opozoril, da bo ustavil postopek revizije, če ga ne bo predložil nemudoma. Vlagatelj navaja, da je to naročnikovo ravnanje v nasprotju z 12. členom ZRPJN, vendar vseeno posreduje dopolnitev.

Naročnik je Državni revizijski komisiji na njen poziv št. 018-184/2011-3 z dne 29. 6. 2011, kot prilogo k dopisu št. 4300-2/2011-18 z dne 30. 6. 2011 odstopil dokumentacijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dodatno dokumentacijo 1. 7. 2011 po telefaksu.

Po prejemu in pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik obvestilo o javnem naročilu poslal v objavo na portal javnih naročil 12. 5. 2011 (gl. oddelek V: dopolnilne informacije). Naročnik je obvestilo o javnem naročilu torej poslal v objavo že po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011; v nadaljevanju: ZJN-2C). To pa pomeni, da je naročnik pri oddaji konkretnega javnega naročila zavezan upoštevati tudi določbe ZJN-2C.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik kot rok za predložitev ponudb določil 20. 6. 2011, do 10. ure (točka IV.2 objave; povabilo k oddaji ponudbe, str. 3 razpisne dokumentacije; točka 2.9., str. 4 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 18. 6. 2011 priporočeno po pošti (razvidno iz poštne nalepke, nalepljene na ovojnici) in ne 17. 6. 2011, kot to navaja v pritožbi. Ne glede na navedeno pa je jasno razvidno, da ga je vlagatelj vložil pred potekom roka za predložitev ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pravočasno glede na omejitve iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN.

Vlagatelj se v utemeljitev pritožbe sklicuje tudi na odločitve Državne revizijske komisije, pri čemer pa spregleda, da se te odločitve nanašajo na razlago drugega odstavka 71. člena ZJN-2 pred uveljavitvijo ZJN-2C. Dosedanje besedilo drugega odstavka 71. člena ZJN-2 ("Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so glede na predmet naročila potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o naročilu. Kot del razpisne dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.") je bilo namreč spremenjeno s 26. členom ZJN-2C, in sicer z besedilom "Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so glede na predmet naročila potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o naročilu. Kot del razpisne dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji."

Naročnik se v utemeljitev odločitve, da zavrže zahtevek za revizijo, sklicuje ravno na drugi odstavek 71. člena ZJN-2, kot je bil spremenjen z ZJN-2C.

Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN se "zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, [â??] v postopkih iz 1., 2., 3., in 5. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06) [â??] lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo po tem odstavku v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb." Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno, ga naročnik zavrže s sklepom (drugi odstavek 13. člena ZRPJN).

Kot je razvidno iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN, naročnik lahko omejitve o pravočasni vložitvi zahtevka za revizijo zoper vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo uveljavlja le v primeru nekaterih postopkov oddaje javnega naročila, in sicer v primeru odprtega postopka (1. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2), postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (2. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2), konkurenčnega dialoga (3. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2) in postopka s pogajanji po predhodni objavi (5. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2). Taka omejitev ne velja v drugih postopkih; torej ne npr. v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (6. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je vpogledala na portal javnih naročil, pri čemer je ugotovila, da je naročnik razpisane storitve čiščenja objavil pod št. JN4906/2011, in sicer z "obvestilom o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu z 61. členom ZJN-2". Iz uporabljenega obrazca torej izhaja, da naročnik oddaja javno naročilo po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (6. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2). Vendar iz razpisne dokumentacije (maj 2011) izhaja, da se naročnik sklicuje (npr. str. 2, 3, 4, 13) na to, da oddaja javno naročilo po odprtem postopku.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo kot kršitev izpostavil neskladje med objavo obvestila o naročilu in razpisno dokumentacijo ter se postavil na stališče, da bi moral naročnik izvesti postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Upravičenost naročnika za sklicevanje na drugi odstavek 12. člena ZRPJN je torej odvisna od ugotovitve, po katerem postopku naročnik oddaja javno naročilo. Če bi se oprli na podatek iz obvestila o objavi, naročnik ne bi imel podlage, da se sklicuje na drugi odstavek 12. člena ZRPJN, če pa bi se oprli na podatek iz razpisne dokumentacije, bi bilo treba preizkusiti, ali se je naročnik utemeljeno skliceval na drugi odstavek 12. člena ZRPJN. V konkretnem primeru je nejasen položaj ustvaril naročnik, ker različni dokumenti kažejo, da vodi različen postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je v konkretnem primeru treba upoštevati, da so se ponudniki seznanili s tem, da naročnik oddaja javno naročilo, prav zaradi objave "obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi" na portalu javnih naročil, in da nasprotujočih podatkov ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnikov. Slednje v konkretnem primeru pride še toliko bolj do izraza, ker bi bil vlagatelj zaradi vprašanja uporabe postopka oddaje javnega naročila lahko celo prikrajšan v pravnem varstvu. Zato je Državna revizijska komisija že na podlagi do sedaj predstavljenih razlogov ocenila, da je treba pritožbi skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugoditi in razveljaviti naročnikovo odločitev, da zavrže zahtevek za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 4300-2/2011-11 z dne 22. 5. 2011.

Ker je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila že na podlagi predstavljenih razlogov, ni posebej ugotavljala, ali je naročnik glede na vse relevantne okoliščine v konkretnem primeru pravilno tolmačil drugi odstavek 12. člena ZRPJN v povezavi z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, če bi se situacija nanašala na oddajo javnega naročila po odprtem postopku.

Vlagatelj je v vlogi z dne 28. 6. 2011 izpostavil, da je naročnik kršil 12. člen ZRPJN (kot sicer "postopkovna določila ZRPJN"), ko ga je že po zavrženju zahtevka za revizijo in vložitvi pozval tudi na predložitev dokazila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN z opozorilom, da bo ustavil postopek revizije, če ga vlagatelj ne bo "nemudoma faksiral".

Potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN je (obvezen) podatek zahtevka za revizijo (6. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). V petem odstavku 12. člena ZRPJN je določen postopek, če naročnik ugotovi, da ga zahtevek za revizijo ne vsebuje oziroma da zahtevku za revizijo ni bilo predloženo dokazilo o vplačilu takse.

Tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik kršil določbe ZRPJN, ker je vlagatelja šele po zavrženju zahtevka za revizijo pozval na vplačilo takse [Državna revizijska komisija sicer še pripominja, da peti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da znaša rok za dopolnitev zahtevka za revizijo tri dni, zaradi česar navedba "nemudoma" nima podlage v ZRPJN, nepredložitev dokazila o vplačilu takse po pozivu pa je razlog, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo s sklepom (peti odstavek 12. člena ZRPJN), in zato neplačilo takse, če je naročnik vlagatelja pozval na predložitev dokazila o njenem vplačilu, po ZRPJN ne predstavlja razloga za ustavitev postopka], pa hkrati ugotavlja, da je vlagatelj na ta poziv predložil dokazilo o vplačilu takse, naročnik pa ni ne ustavil postopka revizije ne še enkrat zavrgel zahtevka za revizijo. Naročnik torej ni izdal in vlagatelju vročal nobene formalne odločitve, s katero bi (še kakorkoli) posegel v vlagateljevo uveljavljanje pravnega varstva.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 6. 7. 2011

Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





























Vročiti:
- Tehniški šolski center Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj,
- Manicom, d. o. o., Letališka cesta 5, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.