018-152/2011 Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta

Številka: 018-152/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "[n]akup laboratorijske opreme - farmakologija" (v sklopu številka 7, poimenovanem "Motoriziran raziskovalni invertni mikroskop") in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj OLYMPUS SLOVENIJA, d. o. o., Baznikova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V MARIBORU, MEDICINSKA FAKULTETA, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 01. julija 2011 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 22. aprila 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka SI56 0110 0100 0358 802 (sklic 11 16110-7111290-01815211), odprtem pri Banki Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 20. decembra 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "[n]akup laboratorijske opreme - farmakologija" (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila). Obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 23. decembra 2010 (pod številko objave JN12452/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 28. decembra 2010 pa (pod številko dokumenta 385973) v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 251 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 04. januarja 2011 (pod številko objave JN66/2011), dne 13. januarja 2011 (pod številko objave JN383/2011), dne 21. januarja 2011 (pod številko objave JN670/2011) in dne 25. januarja 2011 (pod številko objave JN770/2011), dodatne informacije pa so bile objavljene tudi v Uradnemu listu Evropske unije, številka 2011/S 5, z dne 08. januarja 2011 (pod številko dokumenta 005910), številka 2011/S 11, z dne 18. januarja 2011 (pod številko dokumenta 015467), številka 2011/S 17, z dne 26. januarja 2011 (pod številko dokumenta 025423) in številka 2011/S 20, z dne 29. januarja 2011 (pod številko dokumenta 030878).

Naročnik je dne 08. aprila 2011 sprejel "OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA", številka JN 04/2010-Ob_II_7 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7), iz katerega med drugim izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik za sklop številka 7 izbere ponudnik "Mikro+Polo d.o.o." "Zagrebška 22, Maribor" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 7 izbrana kot najugodnejša).

Obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7 je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 14. aprila 2011, dne 26. aprila 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 22. aprila 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, da se (v celoti) razveljavi obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7, pa tudi, da mu naročnik povrne stroške, nastale z revizijo. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
- v točki I. navaja podatke o javnem naročilu in pravno podlago za izpodbijanje postopka oddaje zadevnega javnega naročila,
- v točki II. utemeljuje svojo aktivno legitimacijo,
- v točki III. zatrjuje pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo,
- v točki IV. zatrjuje kršitev pravil javnega naročanja v zvezi z odločitvijo naročnika (vlagatelj zatrjuje, da je odločanje naročnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7, nezakonito in onemogoča uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj so (v njem) pomešani elementi dveh postopkov, ki hkrati mestoma sovpadajo. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da zakon naročniku ne omogoča, da svojo odločitev enostavno spremeni, pa tudi, da je nemogoče postaviti "ustrezen zahtevek za revizijo", ker je izrek odločitve nerazumljiv, nasprotuje razlogom in je mestoma neobrazložen, pri tem pa sploh ni jasno, kako je odločitev strukturirana. Vlagatelj naročniku še očita, da je s sprejemom obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 kršil 79. člen ZJN-2),
- v točki V. zatrjuje kršitve v zvezi z označitvijo njegove ponudbe kot nepopolne (vlagatelj zatrjuje, da razlika ponujenega objektiva za funkcionalnost mikroskopa ni bistvena in v ničemer ne spremeni kvalitete rezultatov),
- v točki VI. zatrjuje kršitev pravil javnega naročanja v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila ponudniku, katerega ponudba je bila v sklopu številka 7 izbrana kot najugodnejša (vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 7 izbrana kot najugodnejša, ni ponudil sistema, ki bi bil kompatibilen z obstoječo opremo, kar je naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije, saj je ponujeni sistem združljiv le z operacijskim sistemom "Windows XP Professional english only", ne pa z operacijskim sistemom "Windows 7, 64 bitni"),
- v točki VII. zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika, povezane z ugotovitvijo popolnosti izbrane ponudbe ter ponudbe "ponudnika Tehnooptika Smolnikar d.o.o."),
- v točki VIII. podaja navedbe glede priglašenih stroškov postopka,
- v točki IX. podaja sklepne ugotovitve in pravovarstveni predlog.

Naročnik je dne 16. maja 2011 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da so vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo napačne in zmotne. Naročnik ocenjuje, da ima za svoje ravnanje in odločitev, vsebovano v obvestilu o oddaji naročila v sklopu številka 7, pravno podlago v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil "ponudnik Mikro+Polo d.o.o." Naročnik dodaja, da je v obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7 dejansko vključil del obrazložitve iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo ponudnika "Mikro+Polo d.o.o.", vendar pa obenem meni, da je v obvestilu o oddaji naročila v sklopu številka 7 podal tudi podrobnejše ugotovitve vnovičnega pregleda in ocene ponudb. Naročnik ocenjuje, da je bil vlagatelj nedvoumno in pregledno seznanjen z ugotovitvami naročnika o tem, v katerem delu njegova ponudba, predložena v sklopu številka 7, ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev, zato je v celoti zadostil zahtevam, ki mu jih nalaga 79. člen ZJN-2. V povezavi z vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 7, naročnik še poudarja, da je vlagatelj v njej ponudil objektiv "60x", kar pomeni, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje naročnikove zahteve "objektiv 63x", saj naročnik v nobenem delu tehnične specifikacije ni dopustil možnosti drugačnih objektivov. Po prepričanju naročnika v navezavi na vlagateljevo ponudbo tudi ne gre za formalno pomanjkljivost ponudbe, temveč za njeno bistveno (vsebinsko) pomanjkljivost. Naročnika prav tako preseneča dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja določene podatke o vsebini izbrane ponudbe in ponudbe ponudnika "Tehnooptika Smolnikar d.o.o.", pa čeprav "instituta vpogleda v ponudbe" "ni izkoristil".

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 19. maja 2011, dne 23. maja 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 23. maja 2011, poimenovano "ZAHTEVEK ZA REVIZIJO", "NADALJEVANJE PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 2-57/11-DW, z dne 27. maja 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 30. maja 2011, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-152/2011-2, z dne 01. junija 2011, pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejel dne 03. junija 2011, dne 08. junija 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis številka 2-58/11-DW, z dne 06. junija 2011, poimenovan "manjkajoča dokumentacija za javno naročilo "Nakup laboratorijske opreme - farmakologija", sklop 7".

Državna revizijska komisija je vlagatelja in naročnika z dopisom številka 018-152/2011-4, z dne 21. junija 2011, obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ter objave obvestila o javnem naročilu na Portalu javnih naročil (točka "IV.1.1) Vrsta postopka"). Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo v objavo na Portal javnih naročil poslano dne 23. decembra 2010, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011 - ZJN-2C; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2C), ki je začel veljati dne 30. marca 2011, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 39. člena ZJN-2C izvede po dosedanjih predpisih (brez upoštevanja novele ZJN-2C).

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (kakor to izhaja iz vsebine zahtevka za revizijo) zahtevek za revizijo vlaga v sklopu številka 7, poimenovanem "Motoriziran raziskovalni invertni mikroskop" (v nadaljnjem besedilu: sklop številka 7). Slednje dejstvo potrjuje tudi vlagateljev pravovarstveni zahtevek, v katerem vlagatelj predlaga, da se razveljavi "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika javnega naročila št. JN12452/2010 z dne 23.12.2010 "Nakup laboratorijske opreme - farmakologija" za razpisan sklop 7".

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

V zahtevku za revizijo (v točki IV.) vlagatelj (najprej) zatrjuje kršitve pravil javnega naročanja v zvezi z odločitvijo naročnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7. V omenjeni točki zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je odločanje naročnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7, nezakonito in onemogoča uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj so (v njem) pomešani elementi dveh postopkov, ki hkrati mestoma sovpadajo.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 7 dne 11. marca 2011 prejel zahtevek za revizijo ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o., Zagrebška cesta 22, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: ponudnik MIKRO+POLO, d. o. o.), ki je bil, kakor to izhaja iz podatkov v spisu zadeve, po elektronski pošti poslan tudi vlagatelju. Iz elektronskega sporočila, poslanega na elektronski naslov "mikroskopija@olympus.si", namreč v navezavi na njegovo vsebino ("obveščamo, da je bil v postopku oddaje javnega naročila za "Nakup laboratorijske opreme - farmakologija", sklop 7. Motoriziran raziskovalni invertni mikroskop, vložen zahtevek za revizijo") izhaja tudi priloga (priponka) "Mikro+polo_revizija.pdf". Dejstvo, da je bil z vsebino zahtevka za revizijo ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o., vlagatelj seznanjen po "e-pošti 163.2011", prav tako zatrjuje naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 2). Da je bil vlagatelj dejansko seznanjen z vsebino zahtevka za revizijo ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o., pa izhaja tudi iz zahtevka za revizijo (prvi odstavek točke V. na strani 7), v katerem vlagatelj navaja, da "iz razloga, kot ga navaja v zahtevku za revizijo ponudnik Mikro+Polo d.d.", sklepa, da "vlagatelj ne izpolnjuje zahtevanih pogojev v delu objektiva".

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v posledici omenjenega zahtevka za revizijo, naročnik sprejel sklep številka JN 04/2010-R_S, z dne 28. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka JN 04/2010-R_S), iz katerega med drugim izhaja, da se zahtevku za revizijo, ki ga je vložil ponudnik MIKRO+POLO, d. o. o., ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v "Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, številka JN 04/2010-2-Ob_7" (1. točka izreka sklepa številka JN 04/2010-R_S), prav tako pa se ugodi tudi zahtevi ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o., po povrnitvi stroškov iz naslova plačane revizijske takse (2. točka izreka sklepa številka JN 04/2010-R_S).

Glede na navedeno in upoštevaje vsebino sklepa številka JN 04/2010-R_S Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s sklepom številka JN 04/2010-R_S o zahtevku za revizijo ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o., naročnik (vsebinsko) odločil, kakor to izhaja tudi iz uvoda omenjenega sklepa, na podlagi prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki določa, da po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. S sklepom številka JN 04/2010-R_S je namreč naročnik delno razveljavil postopek oddaje zadevnega javnega naročila na način, da je razveljavil svojo odločitev, vsebovano v "Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, številka JN 04/2010-2-Ob_7" (1. točka izreka sklepa številka JN 04/2010-R_S). Ker je bil sklep številka JN 04/2010-R_S ponudniku MIKRO+POLO, d. o. o., kakor to izhaja iz podatkov na vročilnici, ki se nahaja v spisu zadeve, vročen dne 30. marca 2011, v odstopljenem spisu zadeve pa ni najti vloge, s katero bi morebiti ponudnik MIKRO+POLO, d. o. o., nadaljeval (tedanji) postopek revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo, gre zaključiti, da je bil (tedanji) postopek revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila tudi zaključen (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Naročnik je v sklepu številka JN 04/2010-R_S tudi napovedal, da "bo izdal novo, Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika za razpisan sklop 7".

Skladno s svojo napovedjo v sklepu številka JN 04/2010-R_S je naročnik dne 08. aprila 2011 sprejel (novo) obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7, iz katerega med drugim izhaja, da se kot "najugodnejši ponudnik za razpisani sklop 7" izbere ponudnik MIKRO+POLO, d. o. o. (1. točka izreka omenjenega sklepa), prav tako pa preneha veljati "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, številka JN 04/2010-Ob_7 z dne 24. 2. 2011" (2. točka izreka omenjenega sklepa), s katerim je bil (prvotno) kot "najugodnejši ponudnik za razpisani sklop 7" izbran vlagatelj.

Glede na navedeno je torej mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izrek (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 predstavlja "ponovno odločitev naročnika v postopku javnega naročanja" (tretji odstavek točke IV. na strani 4 zahtevka za revizijo), ter ugotavlja, da "je naročnik sprejel odločitev v postopku oddaje javnega naročila in ne v revizijskem postopku" (četrti odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), pri čemer pa je potrebno dodati, da naročnik z omenjenim (novim) obvestilom o oddaji naročila v sklopu številka 7 ni "enostavno spremeni[l]" svoje prejšnje odločitve v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Naročnik je namreč omenjeno (novo) obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7 sprejel v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, na podlagi 79. člena ZJN-2 in po predhodno zaključenem postopku revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (ta je bil začet z vložitvijo zahtevka za revizijo ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o.). Omenjeno (novo) obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7 (v nasprotju s prepričanjem vlagatelja) zato tudi ni bilo "sprejeto v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila", pač pa v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (v sklopu številka 7). Res je sicer, da je naročnik v 2. točki (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 zapisal tudi, da "[s] tem Obvestilom preneha veljati Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, številka JN 04/2010-Ob_7 z dne 24. 2. 2011", vendar pa vlagatelj v konkretnem primeru ni izkazal, na kakšen način citirana 2. točka izreka (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 vpliva na njegov pravni položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj ni izkazal, da mu (novo) obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7 (v izpostavljeni točki izreka) "onemogoča uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva", saj je zoper omenjeno (novo) obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7 vložil zahtevek za revizijo, prav tako pa po oceni Državne revizijske komisije v (novem) obvestilu o oddaji naročila v sklopu številka 7 "elementi dveh postopkov" niso pomešani tako, da jih vlagatelj ne bi razumel oziroma jih ne bi mogel razumeti. Dejstvo, da je vlagatelj (novo) obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7 po vsebini razumel na ustrezen način, tako izhaja tudi iz (preostale) vsebine zahtevka za revizijo.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni uspel dokazati niti, da "je povsem nemogoče postaviti ustrezen zahtevek za revizijo, ker je izrek odločitve nerazumljiv, nasprotuje razlogom in je mestoma neobrazložen, pri tem pa sploh ni jasno, kako je odločitev strukturirana". Državna revizijska komisija (v nasprotju s stališčem vlagatelja) ugotavlja, da je izrek (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 (dovolj) razumljiv in strukturiran (do te mere), da je v njegovi posledici mogoče postaviti "ustrezen zahtevek za revizijo". Slednjemu zaključku s tem, ko je v konkretnem primeru in v konkretnem postopku (po vsebini) postavil "ustrezen zahtevek za revizijo", posredno pritrjuje tudi vlagatelj sam. Prav tako gre vlagatelja opozoriti, da ZJN-2 "strukturo odločitve" o oddaji naročila določa zgolj v 79. členu ZJN-2 (in, deloma, 80. členu ZJN-2).

Vlagatelju tudi ni mogoče slediti v njegovem zatrjevanju, da je izrek "odločitve nerazumljiv, nasprotuje razlogom in je mestoma neobrazložen". Iz (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 je namreč mogoče jasno razumeti
âˆ" da je ponudnik MIKRO+POLO, d. o. o., pri naročniku vložil zahtevek za revizijo "Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, številka JN 04/2010-Ob_7, z dne 24. 2. 2011",
âˆ" bistvo vsebine zahtevka za revizijo ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o.,
âˆ" da je komisija naročnika, odgovorna za tehnični del, po ponovnem pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb zahtevka za revizijo ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o., ugotovila, da je ponudbo vlagatelja v sklopu številka 7 "napačno ocenila kot popolno (glej prilogo)",
âˆ" da je priloga (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 tudi "Pregled ponudbe tehnični del",
âˆ" da je naročnik v posledici vloženega zahtevka za revizijo ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o., pritrdil navedbam ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o., da vlagatelj ne izpolnjuje zahtevanih pogojev v delu objektiva, pri tem pa dodal: "Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji med drugim zahteval tudi 63x objektiv, med tem ko je ponudnik Olympus Slovenija d.o.o., Ljubljana ponudil 60x objektiv",
âˆ" da je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna, kot takšna pa izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, saj ponujena oprema ne izpolnjuje naslednje minimalne tehnične zahteve naročnika iz tehnične specifikacije: "Objektivi: 10x, 20x, 40x, 63x; objektivi 20x, 40x, 63x morajo biti z dolgo delovno razdaljo in s korekcijo za uporabo različno debelih nosilcev preparatov".

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel dokazati, da bi bil izrek (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 nerazumljiv, da bi nasprotoval razlogom, oziroma, da bi bil mestoma neobrazložen, niti glede na določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. Pri tem gre vlagatelja tudi opozoriti, da vsebino odločitve o oddaji naročila normira 79. člen ZJN-2.

Prav tako je potrebno na podlagi doslej navedenega ugotoviti, da je naročnik (novo) obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 7 sprejel v posledici ponovnega pregleda (in ocenjevanja) ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel dokazati niti, da bi naročnik s sprejemom (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 kršil 79. člen ZJN-2.

Skladno s prvim in drugim odstavkom 79. člena ZJN-2 naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa mora pisno obvestiti ponudnike. Korektiv naročnikovi opustitvi predpisanih ravnanj je institut iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki omogoča sodelujočemu gospodarskemu subjektu (oziroma ponudniku), da zahteva izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je razvidno, da naj bi obveščanje ponudnikov v zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila obsegalo njihovo seznanitev z razlogi za zavrnitev ponudb in prednostmi sprejete ponudbe.

Naročnik mora torej odločitev o oddaji naročila (kot eno najpomembnejših odločitev naročnika, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila) obrazložiti ter navesti ugotovitve in razloge zanjo. Odločitev o oddaji naročila morajo tako spremljati ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne.

Vendar pa ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve o oddaji naročila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji naročila. Zadostuje, da so v povezavi z odločitvijo strnjeno, vendar jasno in upoštevno, določena glavna pravna in dejanska dejstva, torej, da odločitev o oddaji naročila (kot je bilo to poudarjeno že v predhodnem odstavku tega sklepa) spremljajo ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v postopku revizije, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Ali je povzetek ustreznih razlogov (obrazložitev) v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in sicer glede na kontekst sprejetja odločitve o oddaji naročila ter celoto pravnih pravil, ki urejajo področje javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7, obrazložena, v (novem) obvestilu o oddaji naročila v sklopu številka 7 pa so navedene ugotovitve ter razlogi za odločitev naročnika. Res je sicer, da je naročnik v delu obrazložitve (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 tehnično zahtevo glede objektivov, ki je vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje, zgolj poudarjeno zapisal ("63x"), vendar pa ob tem ni mogoče prezreti, da je naročnik pred tem na drugem mestu (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 jasno zapisal tudi, da je "v razpisni dokumentaciji med drugim zahteval tudi 63x objektiv, med tem ko je ponudnik Olympus Slovenija d.o.o., Ljubljana ponudil 60x objektiv". Ker iz (novega) obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 7 torej izhaja tudi slednje citirani stavek obrazložitve (iz tega jasno izhaja, katere tehnične zahteve glede objektivov (po mnenju naročnika) vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje), ne pa zgolj poudarjen zapis ("63x") tehnične zahteve glede objektivov, ki je vlagateljeva ponudba (po mnenju naročnika) ne izpolnjuje, ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 7) zatrjuje, da "[o]debelitev določenega dela besedila iz ponudbene dokumentacije zagotovo ni ustrezna obrazložitev in je v nasprotju z 79. členom ZJN-2, saj iz tega ne izhaja, v čem je bila vlagateljeva ponudba neprimerna in posledično nepopolna". Poleg tega iz odstopljene dokumentacije ne izhaja podatek o tem, da bi vlagatelj, če je kljub temu menil drugače, izkoristil svojo pravico, ki jo ima na podlagi določb (79. člena) ZJN-2, ter od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Glede na navedeno vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo tudi ni uspel dokazati, da je naročnik z (novim) obvestilom o oddaji naročila v sklopu številka 7 kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika v povezavi z njegovo ugotovitvijo, da je ponudba vlagatelja nepopolna.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ob tem pa ugotovila, da je naročnik v (čistopisu) razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik za popolnost ponudbe med drugim predložiti tudi lastni predračun za vsak razpisan sklop posebej, prospektni material, izjavo o izpolnjevanju pogojev ter izjavo o tehnični ustreznosti (točka IV. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik je nadalje določil, da morajo ponudniki ponuditi vso razpisano opremo za posamezen sklop v celoti, glede ponudnikov, ki ne bodo ponudili zahtevane razpisane opreme za posamezen sklop v celoti, pa je naročnik določil, da jih bo izločil iz ocenjevanja ponudb (točka VIII. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik je dodal, da bo sposobnost ponudnikom priznal na osnovi izpolnjevanja pogojev, med katerimi je, v povezavi s sklopom številka 7, zapisan tudi pogoj, da ponudnik zagotavlja, da ponujena oprema izpolnjuje minimalne tehnične zahteve, navedene v tehnični specifikaciji. Kot dokazilo je naročnik v ta namen zahteval predložitev izjave o tehnični ustreznosti, to je obrazca OBR-8/7 (točka IX. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik je še zapisal, da bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in preložili ustrezna dokazila, zahtevana v IV. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (točka XII. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V tehničnih specifikacijah, ki se nanašajo na motoriziran raziskovalni invertni mikroskop je naročnik postavil tudi tehnično zahtevo "objektivi: 10x, 20x, 40x, 63x; objektivi 20x, 40x 63x morajo biti z dolgo delovno razdaljo in s korekcijo za uporabo različno debelih nosilcev preparatov".

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo številka 3302172965, z dne 26. januarja 2011, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njej vlagatelj pod postavko številka 037 ponudil oznako artikla "N1507200", to je objektiv "LUCPLFLN60XPH/0.7" Vlagatelj je ob tem v svoji ponudbi predložil tudi izjavo o tehnični ustreznosti, to je izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec OBR-8/7.

V posledici navedenega opisa artikla je Državna revizijska komisija (smiselno enako kot naročnik) zaključila, da je vlagatelj v sklopu številka 7 ponudil objektiv, ki naročnikove tehnične zahteve glede objektivov, ki se glasi "objektivi: 10x, 20x, 40x, 63x; objektivi 20x, 40x 63x morajo biti z dolgo delovno razdaljo in s korekcijo za uporabo različno debelih nosilcev preparatov", v delu, ki zahteva objektiv "63x", ne izpolnjuje. Naročnik je namreč v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije med drugim zahteval tudi 63x objektiv (objektiv s 63-kratno povečavo), vlagatelj pa je v svoji ponudbi ponudil zgolj objektiv "60x" (torej objektiv s 60-kratno povečavo). Takšen zaključek dodatno potrjuje katalog Olympus, "Inverted Research System Microscopes IX71/IX81 IX2 Series", predložen v vlagateljevi ponudbi, pa tudi podatki na spletni strani http://www.microscopy.olympus.eu/microscopes/Life_Science_Microscopes_CellCut_Plus_Microdissection_Specifications.htm. Na navedeni spletni strani je namreč glede artikla z oznako "N1507200", to je objektiva "LUCPLFLN60XPH/0.7", jasno zapisana dolga delovna razdalja objektiva s 60-kratno povečavo (v angleškem jeziku: "Long working distance Universal CPlan Fluorite objective with 60x magnification"). Vsebinsko enak podatek izhaja tudi s spletne strani http://www.lri.se/pdf/olympus/cellcut+.pdf.

Da objektiv, ki ga vlagatelj v sklopu številka 7 ponuja v svoji ponudbi, ne ustreza doslej že večkrat izpostavljeni tehnični zahtevi razpisne dokumentacije, v zahtevku za revizijo (posredno) priznava tudi vlagatelj, saj zatrjuje, da "[r]azlika za funkcionalnost mikroskopa ni bistvena in v ničemer ne spremeni kvalitete rezultatov. Po kasnejšem digitalnem zajemu in obdelavi slike pa se ta razlika povsem izgubi. V skladu z navedenim je razlika med povečavo 60x in povečavo 63x nebistvena".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni mogoče slediti niti v njegovem zatrjevanju, da "je razlika med povečavo 60x in povečavo 63x nebistvena, in ne predstavlja pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivala na razvrstitev ponudbe glede na merilo, zaradi česar ne gre za formalno nepopolno ponudbo, niti za nepopolno ponudbo, temveč je ponudba vlagatelja popolna". Vlagateljeva ponudba je namreč v izpostavljenem delu vsebinsko, ne pa (zgolj) formalno nepopolna, zato pravne podlage za izvedbo postopka, določenega v 78. členu ZJN-2 (dopustne dopolnitve ponudbe), v ZJN-2 ni najti. Državna revizijska komisija je namreč že v več svojih odločitvah zapisala, da
- morata ponudnik oziroma ponudba vsebinsko izpolnjevati pogoje (po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila) že v trenutku poteka roka za prejem ponudb (sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna),
- mora ponudnik že v ponudbi (to je v trenutku poteku roka za prejem ponudb) izkazati, da izpolnjuje zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije.
Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (ne pa vsebinske) nepopolnosti, pa tudi zgolj na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno (kot v konkretnem primeru) iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za prejem ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe (v skladu z določbami ZJN-2) ni dopustno.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik kot merilo za izbiro ponudb v konkretnem primeru določil merilo najnižje cene. Omenjeni podatek izhaja tako iz obvestila o javnem naročilu, dne 23. decembra 2010 (pod številko objave JN12452/2010) objavljenega na Portalu javnih naročil (točka "IV.2.1) Merila za oddajo"), kakor tudi iz razpisne dokumentacije, v kateri je (točka XIII. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) navedeno, da bo za "izbor najugodnejšega ponudnika" "uporabljeno merilo najnižja ponudbena cena v EUR z DDV za vsak razpisan sklop posebej". Prav tako iz dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila izhaja, da je naročnik v konkretnem primeru (kljub določbi drugega odstavka 41. člena ZJN-2) preverjal popolnost vseh ponudb, prejetih v sklopu številka 7, pri čemer je v (novem) obvestilu o oddaji naročila v sklopu številka 7 ugotovil, da je v omenjenem sklopu prejel tri popolne ponudbe in eno nepopolno ponudbo (to je vlagateljevo ponudbo).

Ker vlagatelj v preostalem delu zahtevka za revizijo zatrjuje zgolj kršitve naročnika, povezane z ugotovitvijo popolnosti izbrane ponudbe ter ponudbe "ponudnika Tehnooptika Smolnikar d.o.o." (vlagatelj zatrjuje, da je naročnik omenjeni ponudbi v navezavi na njegovo ponudbo obravnaval neenakopravno), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal pravnega interesa za obravnavo omenjenih navedb. Pravna korist vlagatelja za obravnavo zahtevka za revizijo v omenjenem delu ni podana, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitev naročnika, povezanih z ugotovitvijo popolnosti ponudbe ponudnika "Medistar d.o.o.", ki je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 7 prav tako predložil ponudbo. Ker bi v primeru, če bi se morebiti izkazalo, da naročnik ni ravnal v skladu z določbami ZJN-2, ko je izbrano ponudbo in ponudbo ponudnika "Tehnooptika Smolnikar d.o.o." označil za popolno, naročniku v sklopu številka 7 še vedno kot popolna ponudba ostala ponudba ponudnika "Medistar d.o.o.", obravnava preostalih v zahtevku za revizijo zatrjevanih kršitev naročnika tako ne bi v ničemer vplivala ne na predmetno odločitev Državne revizijske komisije in ne na vlagateljev položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. V posledici navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu ni (vsebinsko) obravnavala.

V povzetku vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v konkretnem primeru ni uspel dokazati kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, ki jih v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 22. aprila 2011 zavrne kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka tega sklepa), je skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljenega zneska že vplačane dolžne takse za revizijo v znesku 5.000,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka SI56 0110 0100 0358 802 (sklic 11 16110-7111290-01815211), odprtem pri Banki Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek 5.000,00 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01. julija 2011


Predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- UNIVERZA V MARIBORU, MEDICINSKA FAKULTETA, Slomškov trg 15, 2000 Maribor
- OLYMPUS SLOVENIJA, d. o. o., Baznikova ulica 2, 1000 Ljubljana
- MIKRO+POLO, d. o. o., Zagrebška cesta 22, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije