018-140/2011 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-140/2011-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Obnova kanalizacije brez razkopavanja po Zoisovi cesti in Trubarjevi ulici" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RABMER ROHRTECHNIK GmbH, Bruckbachweg 23, A-4203 Altenberg, Avstrija, ki ga zastopa odvetnik dr. Aleš Vodičar, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JP VODOVOD - KANALIZACIJA d.o.o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana, zanj, v njegovem imenu in na njegov račun JAVNI HOLDING LJUBLJANA d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.06.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.10.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 19.11.2010, pod št. objave JN 11210/2010.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila št. 01-1000-I-025223/2011, z dne 28.03.2011, vse sodelujoče ponudnike obvestil, da postopek oddaje javnega naročila ni bil uspešen iz razloga, ker ni prejel nobene popolne ponudbe.



Vlagatelj je dne 08.04.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik sprva izbral njegovo ponudbo oziroma ponudbo, ki jo je oddal skupaj s partnerjem - to je družbo MAPRI PROASVALT d.o.o., Turjak. Na podlagi vloženega revizijskega zahtevka, ki ga je vložil vlagatelj CEVOVODI d.o.o., Ljubljana, pa je naročnik sprejel novo odločitev, s katero je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno in nepopolno izločil. Iz izpodbijane odločitve namreč izhaja, da ponudba ni pravilna, saj iz Sporazuma o skupnem nastopu ne izhaja, da partnerja v skupni ponudbi do naročnika neomejeno solidarno odgovarjata glede vseh obveznosti iz pogodbe, ravno tako pa tudi ni razviden nosilec zavarovanja iz naslova dobre izvedbe del in iz naslova odprave napak v garancijskem roku.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova odločitev nepravilna, saj iz Sporazuma o skupnem nastopu izrecno izhaja, da je oddana ponudba zavezujoča za vse partnerje. Iz sporazuma tudi izhaja, da vsi podpisniki sporazuma odgovarjajo za izvedbo pogodbenih del solidarno in posamezno. S tem pa je zaobjeta najširša možna odgovornost v smislu solidarne zaveze in sicer, da vsak odgovarja sam za vse obveznosti v celoti kot tudi vsi za vse.

Vlagatelj navaja, da v skladu s 395. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami; v nadaljevanju OZ) velja v primeru gospodarskih pogodb domneva o solidarni zavezi. Iz navedene določbe namreč izhaja, da v primeru, če je več dolžnikov pri kakšni deljivi, z gospodarsko pogodbo nastali obveznosti, odgovarjajo ti upniku solidarno, razen v primeru, če so pogodbeniki solidarno odgovornost odklonili. Navedeno pa pomeni, nadaljuje vlagatelj, da ponudnika, ki sta se s pogodbo dogovorila, da bosta podala skupno ponudbo, ne potrebujeta izrecno navajati, da je njuna obveznost do naročnika glede vseh obveznosti, ki bi izvirale iz sklenjene pogodbe z naročnikom, solidarna. Kljub temu, poudarja vlagatelj, sta skupaj s partnerjem v Sporazumu o skupnem nastopu še posebej in izrecno navedla, da solidarno odgovarjata za vse obveznosti.

Vlagatelj še poudarja, da je iz razloga, ker domneva o solidarnosti velja že po samem zakonu za vse obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo pogodbe, s tem urejena tudi solidarna odgovornost za obveznosti, ki so vezane na jamstvo dobre izvedbe del in na jamstvo odprave napak v garancijskem roku. Dejstvo, da razpisna dokumentacija omenja, da je nosilec zavarovane obveznosti iz naslova dobre izvedbe del in iz naslova odprave napak v garancijskem roku lahko le glavni nosilec posla, še zatrjuje vlagatelj, torej v danem primeru ne more vplivati na pravilnost ponudbe. Upoštevajoč obrazložitev o solidarni zavezi obeh partnerjev, ponudba ne krši razpisnih pogojev s tem, ko zagotavlja dodatnega nosilca zavarovanja obveznosti. Če torej ponudba zagotavlja večje jamstvo, kot je zahtevani minimum, to ne more biti razlog za njeno izločitev.

Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev razveljavi in njegova ponudba sprejme kot popolna in najugodnejša. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev revizijskih stroškov po priloženem stroškovniku.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. 01-1000-I-027560/2011, z dne 22.04.2011). Naročnik zatrjuje, da je v 2.1.2. točki razpisne dokumentacije postavil jasno zahtevo, da mora skupina izvajalcev predložiti pravni akt, ki mora natančno opredeliti odgovornost članov skupine do naročnika, in sicer glede vseh obveznosti iz pogodbe.

Naročnik se strinja z vlagateljem, da iz Sporazuma o skupnem nastopu izhaja, da je zavezujoč za vse partnerje. Naročnik še navaja, da mu navedena določba ne zagotavlja solidarne odgovornosti in poudarja, da iz Sporazuma o skupnem nastopu izhaja zgolj posamezna odgovornost partnerjev. Naročnik v zvezi s tem še ugotavlja, da vlagatelj očitno podaja neresnične in zavajajoče trditve z namenom, da prikrije napake v svoji ponudbi.

Naročnik še navaja, da je iz razloga, ker sta partnerja posamezno prevzela odgovornost za izvedbo pogodbenih del, njuno obligacijsko razmerje urejeno drugače, kot izhaja iz določbe OZ, ki jo navaja vlagatelj.

Naročnik navaja, da vlagatelj, kljub izrecni zahtevi iz 2.1.2. točke razpisne dokumentacije, v sporazumu tudi ni navedel glavnega nosilca zavarovanja obveznosti iz naslova dobre izvedbe del in iz naslova odprave napak v garancijskem roku.

Naročnik še pojasnjuje, da zaradi prilagajanja okoliščinam, ki so nastale po uveljavitvi Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 18/2011), določenih investicij ne bo mogel izvesti, zato predmetnega javnega naročila v letu 2011 ne bo ponovil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.05.2011, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 17.05.2011, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je od naročnika dne 26.05.2011 zahtevala še izvod razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je zahtevano dokumentacijo prejela dne 27.05.2011.

Državna revizijska komisija je dne 13.06.2011 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Državna revizijska komisija je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Tretji odstavek 9. člena ZRPJN določa, da v primerih, če vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so predložile skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj.

Določba tretjega odstavka 9. člena ZRPJN želi preprečiti položaj, ko bi lahko en gospodarski subjekt ali (le) nekateri izmed gospodarskih subjektov, ki so skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti predložili skupno ponudbo, uvedli postopek revizije, čeprav bi bilo to v nasprotju z voljo drugih gospodarskih subjektov, članov skupine ponudnikov. Le en gospodarski subjekt ali le nekateri izmed gospodarskih subjektov, ki je oziroma so predložili skupno ponudbno, tako ne more(jo) pridobiti lastnosti vlagatelja v smislu ZRPJN, in posledično ne more(jo) biti stranka v postopku revizije.




Državna revizijska komisija je na svoji 5. občni seji v letu 2009 sprejela naslednje stališče:

"Državna revizijska komisija ocenjuje, da gre v primeru 9. člena ZRPJN v osnovi za vprašanje stranke oziroma osebe, ki je aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo. V posledici navedenega aktivne legitimacije v postopku revizije ni mogoče priznati, kadar je iz zahtevka za revizijo jasno razvidno, da ga niso vložile skupaj vse osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo."

Navedeno stališče je od sprejema dalje javno dostopno prek spletnih strani Državne revizijske komisije. Skladna z navedenim stališčem je tudi praksa Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-33/2010, 018-102/2010, 018-299/2010, 018-116/2011 itd.).

Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da je vlagatelj (to je družba RABMER ROHRTECHNIK GmbH, Bruckbachweg 23, A-4203 Altenberg, Avstrija) v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal skupno ponudbo s partnerjem - to je družbo MAPRI PROASVALT d.o.o., Turjak. Navedeno izhaja tako iz predložene ponudbe kot tudi tudi iz njene dopolnitve. Da je vlagatelj oddal ponudbo skupaj s partnerjem MAPRI PROASVALT d.o.o., Turjak, pa je razvidno tudi iz zahtevka za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj namreč zatrjuje, da sta s partnerjem MAPRI PROASVALT d.o.o., Turjak predložila pravilno in popolno ponudbo.

V zahtevku za revizijo je kot vlagatelj navedena le družba RABMER ROHRTECHNIK GmbH, Bruckbachweg 23, A-4203 Altenberg, Avstrija, k zahtevku za revizijo pa je priloženo zgolj eno pooblastilo za zastopanje, to je vlagateljevo pooblastilo pooblaščencu - odvetniku dr. Alešu Vodičarju.

Zahtevka za revizijo torej nista vložila oba partnerja iz ponudbe, predložene v okviru predmetnega postopka javnega naročanja (to je vlagatelj in družba MAPRI PROASVALT d.o.o., Turjak ), temveč je zahtevek za revizijo samostojno vložil zgolj vlagatelj.

V obravnavanem primeru (zgolj) vlagatelj ni bil upravičena oseba za vložitev revizijskega zahtevka, zato mu v postopku revizije ni mogoče priznati aktivne legitimacije. Ker vlagatelj s samostojno vložitvijo revizijskega zahtevka ni izpolnil zahteve iz tretjega odstavka 9. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.06.2011


predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk
predsednica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- JAVNI HOLDING LJUBLJANA d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana
- odvetnik dr. Aleš Vodičar, Kotnikova 5, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana