018-130/2011 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-130/2011-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) ), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Energetska sanacija zgradb in naprav v UKC Maribor" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ENERGOCONSULTING d.o.o., Gosposvetska cesta 86, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.6.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 3.3.2011 se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se kot neutemeljena zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01816111, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 10.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Energetska sanacija zgradb in naprav v UKC Maribor" objavil dne 15.10.2010, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9898/2010. Naročnik oddaja naročilo po odprtem postopku.

Dne 17.2.2011 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. IV-101/02-11, s katero je kot najugodnejšega ponudnika za sklop 2 izbral ponudnika Energetske Instalacije d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 19, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 3.3.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja, da je na vpogledu ugotovil, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi, ki ni bila zapečatena v skladu z naročnikovimi zahtevami, ni predložil zahtevanih dokumentov oz. da so ti nepopolni in s tem neveljavni, zaradi česar je celotna ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna. Vlagatelj zatrjuje, da je iz javno dostopnih evidenc razvidno, da ima izbrani ponudnik dva transakcijska računa in da je bil v času od 9.7.2010 do 13.7.2010 transakcijski račun blokiran, s čimer izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikove zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti ponudnika iz razpisne dokumentacije. Prav tako po vlagateljevih navedbah izbrani ponudnik ni predložil, v točki 32. člena 22 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahtevanega obrazca BON-2, ki ga za verodostojno listino za vse transakcijske račune lahko izda samo AJPES. Vlagatelj v nadaljevanju še ugovarja, da v obrazcu za pridobitev osebnih podatkov nista vpisan ustanovitelj in prokurist izbranega ponudnika in da predložena bančna garancija ne ustreza naročnikovim zahtevam, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da je v svoji ponudbi natančno navedel proizvajalca in tip ponujene opreme. Po pozivu naročnika k dopolnitvi pa je poleg tehnične dokumentacije za tipske proizvode podal tudi izjavo, s katero jamči, da bo naročnik dobil klimate zahtevanih oz. še boljših tehničnih karakteristik, kot so v projektu predpisani. Upoštevaje navedeno vlagatelj meni, da je s svojo ponudbo zadostil tehničnim zahtevam naročnika. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 22.4.2011 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik zavrača vlagateljeve očitke, da ponudba izbranega ponudnika ni bila zapečatena v skladu z naročnikovimi zahtevami in navaja, da gre za nebistevno formalno pomanjkljivost, kar pomeni, da ponudba zaradi tega ni formalno nepopolna. Glede vlagateljevih ugovorov o blokadi računov naočnik zatrjuje, da je izbrani podnunik predložil ustrezni dokument BON-2, iz katerega je razvidno izpolnjevanje ekonomskega in finančnega pogoja iz 9. točke 2.12 obveznih pogojev Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Naročnik v nadaljevanju tudi zavrača vlagateljeve očitke, da v obrazce za pridobitev osebnih podatkov ni vpisan ustanovitelj in prokurist izbranega ponudnika. Naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji na OBR-9 za pridobitev osebnih podatkov zahteval le vpis podatkov o zakonitih zastopnikih, ni pa tega zahteval od ustanovitelja podjetja niti od prokurista. Glede nepopolne bančne garancije naročnik zatrjuje, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku navedel le tisti stavek iz garancije za resnost ponudbe, kjer je na enem mestu, pri besedi sklop, napačno zapisna številka 3, ni pa navedel, da je na vseh preostlih mestih v besedilu garancije za resnost ponudbe, pri besedici sklop, zapisana številka 2 oz. sklop 2. Iz celotnega besedila za resnost ponudbe po naročnikovih navedbah izhaja, da se izbrani ponudnik prijavlja na sklop 2 v višini 3.000 EUR in da upravičenec lahko unovči to garancijo za sklop 2, ki ga ponuja ponudnik na predmetnem naročilu, ter da bo banka izplačala zgoraj navedeni znesek za sklop 2. Iz dokumenta garancija za resnost ponudbe kot celote naročnik ugotavlja, da je pri stavku, ki ureja primere, v katerih bo banka plačala znesek, prišlo do pomote pri zapisu številke sklopa, kar pa po naročnikovih trditvah na možnost unovčljivosti bančne garancije ne vpliva. Poleg tega je po naročnikovih navedbah besedilo za resnost ponudbe v celoti ustrezno in skladno z naročnikovimi zahtevami, kakor to tudi izhaja iz vzorca garancije za resnost ponudbe, to je OBR-10 iz razpisne dokumentacije. Glede vlagateljevih navedb, da je naročnik v razpisni dokumentaciji razpisal klimate, ki niso tipski, naročnik pojasnjuje, da je predmet naročila že gotov izdelek, kar izhaja tudi iz projektne dokumentacije, ki je bila sestavni del razpisne dokumentacije in kjer je naročnik podrobno navedel tehnične zahteve predmeta javnega naročila. Naročnik pri tem poudarja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki predložiti tehnično dokumentacijo (prospektni material, katalogi, tehnični opisi, tehnične in energetske karakteristeike, itd.), iz katerih bo razvidno izpolnjevanje razpisanih tehničnih zahtev za navedene tipe klimatov v ponudbi. Ker naročnik kupuje že narejen, izdelan oz. gotov izdelek in ne naroča storitev projektiranja s kasnejšo izvedbo, vlagatelj pa v ponudbi ponuja izdelek (opremo), ki še ne obstaja, se naročnik ni mogel opredeliti do primernosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik je s pozivom k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe vlagatelja pozval k predložitvi prospektnega materiala, ki pa ga vlagatelj k ponudbi ni predložil. Tudi po pozivu naročnika k predložitvi prospektnega materiala naročnik navaja, da ga vlagatelj ni predložil, ampak je ponudil storitev projektiranja s kasnejšo izvedbo. S takšno ponudbo je vlagatelj naročniku onemogočil, da bi v fazi pregleda in ocenjevanja prejetih ponudb nedvoumno in nesporno ugotovil izpolnjevanje naročnikovih zahtev. Naročnik pri tem poudarja, da bi v primeru sprejetja vlagateljeve ponudbe, lahko šele po dobavi opreme ugotavljal, ali ta izpolnjuje naročnikove zahteve, iz razpisne dokumentacije. Glede vlagateljevih očitkov, da je naročnik preferiral ponudbo izbranega ponudnika in s tem kršil temeljna načela javnega naročanja, naročnik pojasnjuje, da je tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila vse ponudbe ponudnikov obravnaval enakopravno. Naročniku zgolj zaradi dejstva, ker je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ni mogoče očitati neenakopravne obravnave ponudnikov, kakor tudi ne omejevanje konkurence med ponudniki. Vlagateljeve navedbe, da je naročnik v razpisni dokumentaciji razpisal klimate, ki niso tipski, in jih lahko ponudi le izbrani ponudnik od točno določnega proizvajalca, so po naročnikovem stališču prepozne. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 3.5.2011, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 6.5.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 9.5.2011, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je dne 24.5.2011 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Državna revizijska komisija je najprej presodila revizijske očitke, s katerimi je vlagatelj izpodbijal naročnikovo ravnanje v delu, ki se nanaša na izločitev (zavrnitev) ponudbe vlagatelja kot neprimerne in posledično kot nepopolne, saj je navedeno potrebno zato, da bi se zahtevek za revizijo lahko obravnaval tudi v delu,v katerem vlagatelj zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno naročnikovo ravnanje, ki je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji predmetnega spora v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v vlagateljevo ponudbo, v Dopolnitev ponudbe za izvedbo predmetnega naročila, z dne 3.2.2011, v Poročilo o oddaji javnega naročila z dne 14.2.2011. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter listinske dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru iz Obvestila o oddaji javnega naročila in iz Poročila o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, ker naročnik ni mogel ugotoviti primernosti vlagateljeve ponudbe, saj vlagatelj, kljub naročnikovemu pozivu, ni dostavil zahtevane tehnične dokumentacije. Iz obvestila še izhaja, da je naročnik vlagatelja pozval k predložitvi tehnične dokumentacije, ker je bil proizvajalec in tip ponujene opreme nedvoumno razviden iz ponudbe, ponudnik pa je, kljub pozivu, podal zgolj pisno zagotovilo, da bodo vsi klimati izpolnjevali vse zahteve iz projekta, njihovo delovanje pa bo ob popolnoma enakih karakteristikah, kot so projektno predvidene, zagotavljale večjo energetsko učinkovitost sistema.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije izhaja: "Ponudnik mora za ponujeno opremo, za katero je v specifikaciji zahtev naročnika navedeno, da se zahteva predložitev tehnične dokumentacije, predložiti tehnično dokumentacijo (prospektni material, katalogi, tehnični opisi â??) v slovenskem jeziku, iz katere bo nedvoumno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije.
V kolikor je originalna tehnična dokumentacija v tujem jeziku, mora ponudnik predložiti tako original kot tudi njegov prevod v slovenski jezik, ki mora biti po vsebini in obliki identičen originalu.
Ponudnik mora na lastnih obrazcih navesti proizvajalca in tip ponujene opreme skladno z zaporednimi številkami v popisih (OBR-4.1, OBR-4.2, OBR-4.3, OBR-5 in OBR-6)."

Naročnik je za sklop 2 napravil tudi popis strojnih del in materiala, opravil opis zahtevane strojne opreme in njihove karakteristike. Pri tem Državna revizijska komisija vlagateljeve ugovore glede diskriminatornih tehničnih zahtev v obravnavanem primeru ni presojala, ampak jih je zavrnila kot prepozne. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, se lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. V nobenem primeru pa ni mogoče zahtevka za revizijo vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb (drugi odstavek 12. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pri presoji naročnikove ocene glede izpolnjevanja tehničnih zahtev vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da iz Izjave o proizvajalcu in tipu ponujene opreme izhaja, da vlagatelj ponuja zahtevane klimatske naprave proizvajalca Menerga različnih tipov. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj sicer predložil prospekte in kataloge navedenega proizvajalca, vendar iz njih ni mogoče ugotoviti karakteristik ponujanih tipov opreme, niti dejstva, ali proizvajalec v Izjavi navedene tipe opreme sploh ponuja. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagatelja na podlagi 78. člena ZJN-2 pozval na dopolnitev ponudbe, in sicer da naj vlagatelj predloži tehnično dokumentacijo, za klimatske naprave, ki so navedene v seznamu ponujene opreme, iz katere bodo razvidne vse tehnične karakteristike iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je na podlagi naročnikovega poziva z dopisom, z dne 3.2.2011, odgovoril: "Glede na to, da je vsak klimat izdelan po zahtevah naročnika oz. uporabnika in tudi gabaritno dimenzioniran glede na možnost prostora, zagotavljamo da bodo vsi klimati izpolnjevali vse zahteve iz projekta (pretok, tlak,ogrevanje, hlajenje, regulacija in kontrolaâ??) njihovo delovanje pa bo ob popolnoma enakih karakteristikah, kot so projektno predvidene, zagotavljalo večjo energetsko učinkovitost sistema." Pri tem je vlagatelj predložil dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je vlagatelj predložil isti prospekt klimatskih naprav proizvajalca Menerga, kot ga je že predložil v svoji ponudbi, ni pa predložil preostale tehnične dokumentacije, iz katere bi bili razvidni opisi oz. tehnični podatki ponujenih tipov opreme. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija naročniku pritrjuje, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, saj tudi po oceni Državne revizijske komisije vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje naročnikovih zahtev glede tehničnih karakteristik zahtevane strojne instalacije, kajti vlagatelj v zvezi s tem ni predložil nobenih dokazil, ki bi slednje potrjevala. Zgolj vlagateljeva izjava, s katero vlagatelj jamči, da bo ponujana oprema naročnikovim zahtevam zadostila, tudi po oceni Državne revizijske komisije ne more nadomestiti prospektne dokumentacije proizvajalca. Prav tako vlagateljeva izjava ne more nadomestiti natančnega opisa ponujenega predmeta obravnavanega javnega naročila, kajti zgolj po navedbah šifer v okviru opisa tipa opreme, brez predložitve ustrezne tehnične dokumentacije, predmeta ponudbe sploh ni mogoče identificirati. Poleg tega je potrebno naročniku pritrditi, da takšna ponudba niti ne more biti primerljiva glede na preostale ponudbe ponudnikov, ki so vso zahtevano tehnično dokumentacijo predložili in tehnične zahteve tudi izpolnjujejo.

Državna revizijska komisija je na podlagi vsega ugotovljenega zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom s tem, ko je ponudbo vlagatelja ocenil in izločil kot neprimerno v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in na podlagi tega, skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil.

Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da niti morebitna utemeljenost vlagateljevih revizijskih očitkov v delu, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ne more vplivati na položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj je naročnik njegovo ponudbo utemeljeno izločil kot nepopolno, navedenih revizijskih očitkov ni presojala. Prvi odstavek 9. člena ZRPJN namreč določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj mora torej za to, da bi se mu priznalo (nadaljnje) upravičenje za vodenje postopka revizije, kumulativno izkazovati (dejanski) interes za dodelitev naročila in realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. Vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila utemeljeno spoznana kot neprimerna in posledično kot nepopolna, sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, vendar pa ob ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, vlagatelju v nadaljevanju ni več mogoče priznati pravnega interesa, saj realna stopnja verjetnosti nastanka škode ni več podana. Vlagatelj namreč celo v primeru, če bi se njegovi revizijski očitki glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika izkazali za utemeljene, zaradi nepopolnosti svoje ponudbe, dejansko nima več možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer povračilo višine takse. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 21.6.2011

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- ENERGOCONSULTING d.o.o., Gosposvetska cesta 86, 2000 Maribor,
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor,
- Energetske Instalacije d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 19, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.