018-167/2011 Ministrstvo za okolje in prostor

Številka: 018-167/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup, izdelava, dobava in montaža pisarniškega pohištva po meri za opremo pisarn, sejnih sob, pomožnih prostorov in arhivov v objektu C ob Litostrojski cesti v Ljubljani" in na podlagi pritožbe skupnih ponudnikov LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova 33, Ljubljana, in ATLAS OPREMA, d.o.o., Samova 12 a, Ljubljana, ki ju oba zastopa odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 24. 6. 2011

ODLOČILA

Vlagateljevi pritožbi z dne 10. 6. 2011 se ugodi in se razveljavi sklep naročnika št. 430-123/2010/16 z dne 3. 6. 2011, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15. 2. 2011 na portalu javnih naročil objavil obvestilo o naročilu, in sicer pod številko objave JN 1442/2011. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 29. 3. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, izmed katerih je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika HI-PO, d.o.o., Brezje pri Grosupljem 32, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), o čemer je ponudnike obvestil z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" št. 430-123/2011 z dne 11. 5. 2011.

Zoper odločitev o oddaji je vlagatelj z vlogo z dne 27. 5. 2011 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku vlagatelj navaja, da je njegova ponudba popolna, medtem ko je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 3. 6. 2011 sprejel sklep št. 430-123/2010/16, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagatelja z dopisom z dne 1. 6. 2011 pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o vplačani taksi, in sicer v roku 3 dni od prejema poziva. Naročnik navaja, da je dopolnitev zahtevka za revizijo prejel dne 2. 6. 2011 in da je vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno dopolnil s potrdilom o vplačilu takse v znesku 5.000,00 EUR. Iz potrdila je razvidno, da je bila taksa plačana dne 1. 6. 2011. Naročnik citira prvi odstavek 22. člena ZRPJN in navaja, da je iz potrdila o plačilu takse razvidno, da vlagatelj takse ni vplačal ob vložitvi zahtevka za revizijo, temveč šele 1. 6. 2011, torej po vložitvi zahtevka za revizijo in po preteku 10 dnevnega roka, ki ga za vložitev zahtevka za revizijo določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN. Na podlagi navedenega je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel.

Zoper naročnikov sklep z dne 3. 6. 2011 je vlagatelj vložil pritožbo (vloga z dne 10. 6. 2011) na Državno revizijsko komisijo. V pritožbi navaja, da je zahtevek za revizijo vložil pravočasno, zahtevku pa ni priložil potrdila o plačilu takse. Ker od naročnika ni prejel poziva, je zahtevek za revizijo pravočasno dopolnil in dne 1. 6. 2011 naročniku poslal potrdilo o plačilu takse. Dne 2. 6. 2011 je vlagatelj prejel poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo in istega dne naročnika obvestil, da je zahtevek za revizijo že dopolnil. Vlagatelj navaja, da je odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo napačna, saj je skladno z ZRPJN plačilo takse mogoče tudi po pozivu naročnika in ne zgolj ob vložitvi zahtevka za revizijo. Preozka razlaga te zakonske določbe bi vodila k omejevanju pravice do pravnega varstva. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev sklepa št. 430-123/2010/16 z dne 3. 6. 2011, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel.

Po preučitvi pritožbe in predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz predložene dokumentacije je razvidno, da vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27. 5. 2011 ob vložitvi ni bil popoln, saj mu ni bilo priloženo potrdilo o plačilu takse za revizijski postopek, kot to zahteva četrti odstavek 12. člena ZRPJN, v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN. Prav tako je iz dokumentacije razvidno, da je vlagatelj sam, po vložitvi zahtevka za revizijo in še pred prejemom naročnikovega poziva, naročniku posredoval dopolnitev zahtevka za revizijo (dopis z dne 1. 6. 2011), in sicer potrdilo o plačilu takse. Iz potrdila je razvidno, da je vlagatelj takso v višini 5.000,00 EUR vplačal dne 1. 6. 2011. Naročnikov poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo (dopis z dne 1. 6. 2011) je vlagatelj prejel 2. 6. 2011 in naročniku še istega dne sporočil, da je takso že plačal 1. 6. 2011 in da je tudi potrdilo o plačilu istega dne že poslal naročniku.

Med strankama je spor glede vprašanja, ali gre takšno dopolnitev revizijskega zahtevka, ki je bila sicer izvedena še pred pozivom naročnika, torej pravočasno, šteti kot ustrezno dopolnitev, glede na to, da taksa ni bila plačana "ob vložitvi revizijskega zahtevka", temveč šele 1. 6. 2011.

Prvi odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo "ob vložitvi zahtevka za revizijo" plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2.500,00 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 5.000,00 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih naročniku ni treba objaviti na portalu javnih naročil, je taksa 700,00 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 1.400,00 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje.

Četrti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim "navesti" tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Iz določil petega odstavka 12. člena ZRPJN pa med drugim izhaja, da naročnik v primeru, če ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev.

Državna revizijska komisija upoštevajoč navedeno ugotavlja, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek, ki je bil ob vložitvi nepopoln, saj ni vseboval potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN (ta pa ob vložitvi revizijskega zahtevka tudi še ni bila plačana), ustrezno in pravočasno (še pred naročnikovim pozivom) dopolnil. Citiranih določb ZRPJN, ki se nanašajo na plačilo takse, namreč ni utemeljeno razlagati tako, da revizijskega zahtevka, ob vložitvi katerega taksa ne bi bila vplačana, kasneje ne bi bilo mogoče več ustrezno dopolniti z naknadnim (pravočasnim) plačilom le-te in dostavo potrdila o tem dejanju. Zgolj ozka jezikovna razlaga določbe prvega odstavka 22. člena ZRPJN, in sicer da bi bilo treba takso v vsakem primeru plačati le ob vložitvi zahtevka za revizijo, kasneje pa nič več, ni primerna, saj bi privedla do zaključka, da ZRPJN od vlagateljev sploh ne zahteva predložitve potrdila o plačilu takse za revizijski postopek, temveč, skladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN, le navedbo takšnega potrdila. Prav tako takšna ozka jezikovna razlaga pušča odprto vprašanje, kaj gre šteti kot zakonsko zahtevano vplačilo takse ob vložitvi zahtevka. Tudi taksa, plačana neposredno pred vložitvijo revizijskega zahtevka (ne glede na časovno oddaljenost tega dogodka), se namreč ob takšni interpretaciji ne bi štela za plačano že "ob vložitvi zahtevka za revizijo". Zato je treba pri razlagi prvega odstavka 22. člena ZRPJN upoštevati tudi namen tega določila, ki ga je treba ugotoviti ob upoštevanju določbe petega odstavka 12. člena ZRPJN. Ta določa, da je revizijski zahtevek, ki mu manjka katera od obveznih sestavin, dopustno dopolniti, in sicer v roku treh dni od prejema poziva k dopolnitvi. Navedena možnost dopolnjevanja revizijskega zahtevka se po prepričanju Državne revizijske komisije ne nanaša zgolj na možnost naknadne (pravočasne) dostave potrdila o vplačilu takse za revizijski postopek, temveč tudi na možnost naknadnega (pravočasnega) vplačila takse. Ob zapisanem gre pripomniti, da je takšno stališče skladno tudi z določili Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe, v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja. ZPP namreč izrecno dopušča, da se takse za razne vloge, ki bi sicer morala biti plačane že ob njihovi vložitvi, lahko plačajo tudi naknadno, po pozivu k njihovi dopolnitvi in v postavljenem roku. Drugačna razlaga obravnavanih določil ZRPJN in nezmožnost dopolnjevanja revizijskih zahtevkov z naknadnim (pravočasnim) plačilom takse za revizijski postopek bi pomenila nedopustno omejevanje pravice ponudnikov do pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevega revizijskega zahtevka iz razloga domnevnega nepravočasnega plačila takse za revizijski postopek naročnik ni bil upravičen zavreči. Vlagatelj je namreč svoj revizijski zahtevek, ki je bil ob vložitvi glede plačila takse nepopoln, pravočasno dopolnil.

Upoštevajoč zapisano je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev pritožbi z dne 10. 6. 2011 ugodila in razveljavila sklep naročnika št. 430-123/2010/16 z dne 3. 6. 2011, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 27. 5. 2011 odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24. 6. 2011



predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, 1000 Ljubljana
- HI-PO, d.o.o., Brezje pri Grosupljem 32, 1290 Grosuplje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana