018-157/2011 Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste

Številka: 018-157/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izmera in izdelava parcelacijskih načrtov za državne ceste na območju Republike Slovenije, izvedba postopkov ureditev mej, parcelacij, izravnav mej, spremembe vrste rabe, kultur in razreda zemljišč, označitev mej z mejniki v naravi in izdelava tehničnega poročila" in na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, GEODETSKA DRUŽBA, d.o.o., Gerbičeva ulica 51a, Ljubljana in LIMITA - MUGERLI, d.o.o., Ulica Ljuba šercerja 17, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 23. 6.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 13. 5. 2011 se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o izbiri ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, kot je razvidna iz dokumenta št. 43002-40/2011 z dne 19. 4. 2011, in sicer v delu, ki se nanaša na zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nepopolne zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 1. 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku in s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Obvestilo o naročilu je naročnik dne 12. 1. 2011 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN314/2011, dne 15. 1. 2011 pa še v Uradnem listu EU, in sicer pod številko objave 2011/S 10-015156. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 23. 2. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 19. 4. 2011 sprejel odločitev o izbiri ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti (št. 43002-40/2011), iz katere je razvidno, da je sposobnost priznal ponudniku LGB, d.o.o., skupnim ponudnikom GEOIN, d.o.o., GEOGRAD, d.o.o. in GEODET INŽENIRING. d.o.o. ter skupnima ponudnikoma GEODETSKI ZAVOD CELJE, d.o.o. in GEO-BIRO, d.o.o. Vlagatelj je z dopisom z dne 22. 4. 2011 zahteval dodatno obrazložitev, ki jo je naročnik izdal dne 3. 5. 2011. Iz dodatne obrazložitve je razvidno, da naročnik vlagateljevi ponudbi ni priznal izpolnjevanja pogoja, določenega v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 13. 5. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik tudi pri njegovi ponudbi ugotoviti izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti. Vlagatelj navaja, da je naročnik kot razlog za zavrnitev njegove ponudbe navedel neizpolnjevanje pogojev iz točke 3.1.5 Navodil. Naročnik je pri tem pojasnil, da pri preverjanju referenčnih potrdil vodilnega partnerja ni upošteval naslednjih referenc:

- izvedba zemljiško-katastrskih in zemljiško-knjižnih storitev pri vzdrževanju kategoriziranih občinskih cest na območju Mestne občine Ljubljana v letu 2008 za 65.208,00 EUR za 2,72 km,
- izvedba zemljiško-katastrskih in zemljiško-knjižnih storitev pri vzdrževanju kategoriziranih občinskih cest na območju Mestne občine Ljubljana v letu 2009 za 100.812,00 EUR za 5,20 km,
- izvedba zemljiško-katastrskih in zemljiško-knjižnih storitev pri vzdrževanju kategoriziranih občinskih cest na območju Mestne občine Ljubljana v letu 2010 za 138.474 za 10,05 km.

Razlog za neupoštevanje predmetnih referenc naj bi bil v tem, da vlagatelj kljub dvema pozivoma naročnika k dopolnitvi ponudbe ni dokazal, da so bili zgoraj navedeni zneski izplačani ravno za posle izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Vlagatelj navaja, da ni sporno, da predložena dokazila, zahtevana v dodatnem pozivu za predložitev dokazil z dne 29. 3. 2011 (kopije računov in potrdila o izplačilu del za dela po konzorcijski pogodbi v vrednosti 65.208,00 EUR iz leta 2008 ter za dela v vrednosti 138.474,00 EUR iz leta 2010) sama po sebi ne dokazujejo, da so bili zneski izplačani ravno za posle izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Je pa sporno to, da je naročnik ocenil, da vse predložene listine in dokazila, ki jih je vlagatelj predložil med postopkom, ne dokazujejo dejstva, da je vlagatelj v celoti izpolnil referenčni pogoj, kot je določen v 3.1.5 točki Navodil. Vlagatelj poudarja, da že samo dejstvo, da je bil obrazec z referencami za zgoraj navedene posle potrjen tako s strani vodilnega partnerja v konzorcijski pogodbi KPL, d.d., kot tudi s strani koncedenta, Mestne občine Ljubljana, skupaj z vsemi ostalimi dokazili ter pojasnili, posredovanimi v okviru zahtev za predložitev dodatnih pojasnil, jasno kažejo na to, da je odločitev naročnika o nepriznanju sposobnosti vlagatelju nezakonita in v nasprotju z določbam razpisne dokumentacije. Naročnik ni z gotovostjo ovrgel ustreznosti referenčnih poslov, hkrati pa vlagatelju ni dal možnosti, da bi ta sam izbral in predložil takšna dokazila, ki bi izkazovala ustreznost referenčnih poslov. Naročnik je res dvakrat pozval vlagatelja k dopolnitvi svoje ponudbe, kar je vlagatelj tudi storil. Pri tem pa vlagatelj poudarja, da je naročnik od vodilnega partnerja in od partnerja Geodetska družba, d.o.o., zahteval številne dokumente in dokazila, pri čemer vlagatelj ni vedel, katere od kriterijev oziroma parametrov (časovni pogoj, vsebinski pogoj, dolžina cest, vrednostni pogoj, dolžina cest, zahtevana za vodilnega partnerja, vrednostni pogoj za vodilnega partnerja) pogoja iz točke 3.1.5 Navodil je naročnik preverjal. Vlagatelj citira točko 3.1.5 Navodil in navaja, da je glede na to, da naročnik v nobenem od pozivov za predložitev dodatnih dokazil ni izrecno zapisal, katerega od kriterijev referenčnega pogoja ne šteje za izkazanega oziroma dokazanega, lahko o tem le sklepal. Zato je vlagatelj predložil samo tiste listine, ki so bile od njega izrecno zahtevane, ne pa tudi morebitnih drugih listin oziroma dokazil, ki bi še bolj nazorno izkazovale, da so bili zgoraj omenjeni zneski izplačani ravno za izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Ta kriterij referenčnega pogoja se vlagatelju namreč sploh ni zdel sporen. S tovrstnimi dokazili je vlagatelj v času oddaje ponudb razpolagal in z njim razpolaga tudi danes. Če bi bil s strani naročnika k temu izrecno pozvan oziroma bi bil seznanjen s tem, kateri del oziroma kriterij referenčnega pogoja je po mnenju naročnika sporen, bi ta dokazila tudi predložil že v fazi preverjanja in ocenjevanj ponudb. V zvezi zahtevanimi dokazili vlagatelj pojasnjuje, da je naročniku že v dopisu o dostavi zahtevanih potrdil z dne 18. 3. 2011 pojasnil naravo pogodb, ki so podlaga za opravljanje storitev, in način plačevanja teh storitev. Pri pogodbi, ki jo vlagatelj navaja kot referenco, gre za konzorcijsko pogodbo, sklenjeno za obdobje 20 let, ki je sklenjena na podlagi koncesijske pogodbe med vodilnim partnerjem v konzorciju, podjetjem KPL. d.d., (koncesionar) in Mestno občino Ljubljana (koncedent). Iz dopisa in predložene konzorcijske pogodbe je razvidno, da se storitve po tej pogodbi plačujejo v obliki mesečnega pavšala. Zato iz mesečnega računa ni natančno razvidno, kakšen del pavšalnega zneska je namenjen plačilu storitev izdelave in izmere parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Na podlagi navedenega je naročnik vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da iz zahtevanih dokazil (kopij računov oz. obračunov) po vsej verjetnosti ne bo dobil podatkov, ki jih želi, zato bi moral zahtevati drug ustrezen dokaz ali pa vlagatelju sporočiti, kateri kriterij oziroma del referenčnega pogoja naj bi bil sporen, in mu dati možnost, da sam izbere, na kakšen način bo dokazal obstoj spornega dejstva. Vlagatelj navaja, da ga je naročnik dvakrat pozval k predložitvi najrazličnejših dodatnih dokazil. Velika večina teh dokazil se je nanašala na reference, ki jih naročnik kasneje ni upošteval. Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil Navodila tudi v točki 2.9, ki je določala, da se pri pregledu ponudb presojajo le tiste listine in navedbe, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji, glede teh pa se lahko od ponudnika zahteva pojasnila ali dodatna (stvarna) dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je v roku predložil vsa zahtevana pojasnila in stvarna dokazila, ki jih je od njega zahteval naročnik. Kljub temu, da je bilo izpolnjevanje pogoja v celoti dokazano, se je naročnik odločil, da referenčnih poslov, izvedenih po pogodbah v letih 2008, 2009 in 2010, ne bo upošteval. Tudi v primeru, če bi bilo mogoče šteti odločitev naročnika o tem, da vlagatelj s predloženimi dokazili ni dokazal spornega dejstva, za pravilno, bi moral naročnik postopati drugače. V tem primeru bi moral naročnik v skladu z načelom materialne resnice pozvati vlagatelja, da obstoj spornega dejstva dokaže z drugimi ustreznimi dokazili, ne pa kar zaključiti, da sporno dejstvo ni izkazano, kljub temu, da vse okoliščine in dokazila kažejo nasprotno. Vlagatelj tako navaja, da izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti oz. da je treba v primeru zelo stroge obravnave zaključiti, da je sporno dejstvo zaradi ravnanja naročnika ostalo neugotovljeno. Vlagatelj dalje navaja, da bi dokazila predložil že v postopku preverjanja in ocenjevanja ponudb, če bi ga naročnik k temu izrecno pozval oz. bi mu bilo znano, kateri del oziroma kriterij referenčnega pogoja po naročnikovega mnenju ni izkazan.
Vlagatelj prilaga obrazce (podatki o referenčnem delu) iz ponudbe za referenčne posle v letih 2008, 2009 in 2010, ki jih naročnik ni upošteval, prilaga pa tudi letna poročila o opravljenih storitvah iz naslova javne gospodarske službe za obdobja od 1. 1. 2008 â?? 31. 12. 2008, 1. 1. 2009 â?? 31. 12. 2009 in 1. 1. 2010 â?? 31. 12. 2010 ter interno evidenco opravljenih del. Vsa predložena dokazila dokazujejo, da so bili zneski, navedeni v obrazcih ponudbe pod rubrikami "delež gospodarskega subjekta, ki nastopa v ponudbi", plačani izključno in ravno za posle izmere in izdelave parelacijskih načrtov za lokalne ceste. Iz tabele "interna evidenca opravljenih del" po pogodbi 44/131-06 KPL je mogoče razbrati kakšna, je bila vrednost izdelave posameznega parcelacijskega načrta in dolžina posameznega odseka lokalne ceste, ki se je v postopku parceliral. Prav tako je iz tabele razvidno, da se skupne vrednosti v posameznih letih opravljenih parcelacij lokalnih cest ujemajo s tistimi, ki so bile navedene na obrazcih v ponudbi. Vlagatelj dodaja, da je dejstvo, da so cene na enoto pri različnih parcelacijskih načrtih različne, logična posledica specifičnosti konkretnega primera. Hkrati vlagatelj meni, da ni dolžan pojasnjevati način oblikovanja cen na enoto v posameznem primeru, saj je to del njegove poslovne politike. S tem je po mnenju vlagatelja v celoti dokazano, da vrednost navedena na obrazcih ponudbe predstavlja tisti del realizacije po konzorcijski pogodbi, ki odpade na posle izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste, s čimer je v celoti zadoščeno vrednostnemu delu referenčnega pogoja. Obenem vlagatelj prilaga tudi letna poročila za leta 2008, 2009 in 2010, iz katerih je razvidno, da je vlagatelj v teh letih opravljal dela, ki vsebinsko ustrezajo izmeri in izdelavi parcelacijskih načrtov za lokalne ceste, poleg tega pa je moč iz njih razbrati, da so bile v posameznih letih dejansko opravljene tudi parcelacije lokalnih cest, ki so bile navedene na obrazcu ponudbe za posamezna leta. V letnem poročilu za leto 2008 so podrobno opisani postopki parcelacij vseh tistih lokalnih cest, ki jih je vlagatelj navedel v obrazcu ponudbe, ki se nanaša na leto 2008. V skladu s koncesijsko pogodbo mora koncedent (vlagatelj) oddajati mesečna, trimesečna, polletna in letna poročila ter napovedi del za vsak mesec posebej. Mesečna poročila vsebujejo tudi vse potrebne priloge (območja obdelave, vabila na razpisane postopke, skice izmer...), iz katerih lahko koncesionar spremlja delo koncedenta. Za potrebe spremljanja in vodenja nalog v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti â?? parcelacije lokalnih cest na območju Mestne občine Ljubljana je koncedent izdelal aplikacijo z naslovom Zemljiškoknjiižno urejanje (ZKU). V njej so zbrane vse naročene naloge in vsa poročila ter omogoča spremljanje posameznih faz dela. Posameznim fazam so pripeti vsi potrebni dokumenti (vloge, zahteve, vabila, skice, zapisniki,...), vzpostavljena je tudi povezava z grafičnimi podatki. Tudi iz aplikacije ZKU izhaja, da predstavljajo opravljena dela parcelacijo lokalnih cest na območju Mestne občine Ljubljana.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga delno ali celotno razveljavitev odločitev o izbiri ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, št. 43002-40/2011, z dne 11.04.2011. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 56. 5. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v postopku preverjanja ponudb potreboval še dodatna dokazila, zato je vlagatelja pozval k njihovi predložitvi. Naročnik je zahteval, da mu vlagatelj posreduje kopijo nekaterih pogodb in delilne načrte. Vlagatelj je dne 21. 3. 2011 naročniku predložil zahtevana dodatna dokazila ter v dopisu podal nekatera pojasnila v zvezi s sklenjeno koncesijsko in konzorcijsko pogodbo. Ker je naročnik pri preverjanju in ocenjevanju vlagateljeve ponudbe potreboval še dodatna dokazila, ga je dne 29. 3. 2011 ponovno pozval, da jih predloži. Vlagatelj je dne 1. 4. 2011 naročniku predložil še dodatna dokazila ter v dopisu ponovno podal nekatera pojasnila v zvezi s sklenjeno koncesijsko in konzorcijsko pogodbo. Skladno s točko 3.1.5 Navodil si je naročnik pridržal pravico, da navedbe ponudnika preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu,...) o izvedbi navedenega referenčnega dela oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu. Po pregledu ponudb in dodatnih dokazil je naročnik ugotovil, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogojev iz točke 3. 1. 5. Navodil. Naročnik navaja, da je po pregledu ponudbene dokumentacije (v katero se šteje tako ponudba vlagatelja kot tudi vsa ostala dokumentacija oziroma dokazila, ki jih je vlagatelj predložil v tem postopku) vlagatelja ugotovil, da je vlagatelj v RS opravil izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste v dolžini 96,90 km, zaradi česar ni izpolnil pogoja, ki pravi, da mora vodilni ponudnik v primeru skupne ponudbe v RS opraviti izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste najmanj v dolžini 100 km. Prav tako je naročnik ugotovil, da so vlagatelj in njegova partnerja Geodetska družba, d.o.o., in Limita - Mugerli, d.o.o., skupno opravili izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste v RS v skupni dolžini 194,533 km, zaradi česar niso izpolnili pogoja, ki pravi, da mora gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi v obdobju zadnjih 3 let v RS, uspešno izvesti izmero in izdelavo parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste najmanj v dolžini 200 km. Naročnik je tudi ugotovil, da so vsi posli, ki jih je opravil vlagatelj na področju izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste, nižji od 100.000,00 EUR, saj ima najvišji posel vrednost 48.973,46 EUR. Ker vlagatelj ni opravili nobenega posla na področju izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste v višini vsaj 100.000,00 EUR, ni izpolnjen pogoj, da mora vodilni ponudnik v primeru skupne ponudbe opraviti najmanj en posel izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste v vrednosti 100.000,00 EUR. Naročnik navaja, da pri preverjanju referenčnih potrdil ni upošteval naslednjih referenc vlagatelja:

- Izvedba zemljiško-katastrskih in zemljiško-knjižnih storitev pri vzdrževanju kategoriziranih občinskih cest na območju Mestne občine Ljubljana v letu 2008 za 65.208,00 EUR za 2,72 km;
- Izvedba zemljiško-katastrskih in zemljiško-knjižnih storitev pri vzdrževanju kategoriziranih občinskih cest na območju Mestne občine Ljubljana v letu 2009 za 100.812,00 EUR za 5,20 km;
- Izvedba zemljiško-katastrskih in zemljiško-knjižnih storitev pri vzdrževanju kategoriziranih občinskih cest na območju Mestne občine Ljubljana v letu 2010 za 138.474 za 10,05 km.

Pri teh referencah so bili za izmero in izdelavo parcelacijskih načrtov za lokalne ceste obračunani nenavadno visoki zneski za opravljene storitve izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Naročnik pojasnjuje, da je eden izmed gospodarskih subjektov, ki zelo pogosto naroča storitve izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za državne ceste in je zato seznanjen s tem, po kakšni ceni se take storitve ponujajo na trgu. Naročnik je upravljavec državnih cest in v okviru upravljanja državnih cest naroča tudi številne izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za te državne ceste. Ker je državno cestno omrežje zelo razvejano, je teh izmer in izdelav parcelacijskih načrtov na področju celotne Republike Slovenije zelo veliko in je naročnik stalno seznanjen z natančnimi trenutnimi cenami za izmere in izdelave parcelacijskih načrtov na trgu. V konkretnem primeru je naročnik ocenil, da so zneski, ki so navedeni v navedenih referenčnih potrdilih, precej visoki in je zato obstajala verjetnost, da niso bili obračunani zgolj za storitve izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste in da verjetno vključujejo tudi nekatere druge storitve, oz. da so zneski mogoče navedeni le z namenom, da vlagatelj navidezno izpolni zahteve naročnika. Poleg tega je naročnik tudi ugotovil, da so cene na enoto opravljene storitve pri zgoraj navedenih referenčnih potrdilih zelo različne. Naročnik glede tega dodaja, da je cena na enoto pri opravljenih storitvah sicer res odvisna od pogajalskih sposobnosti obeh udeleženih strank in od specifičnosti posameznega naročila, vendar pa se te cene vedno gibljejo okoli neke povprečne vrednosti. Naročnik je tudi ugotovil, da so bile v konkretnem primeru storitve opravljene za enega in istega naročnika in da gre v obeh primerih za odmere lokalnih cest (in torej za precej podobne situacije, ki ne predstavljajo nekega specifičnega primera izmer in izdelav parcelacijskih načrtov). Zaradi navedenega bi morale biti cene na enoto enake oziroma zelo podobne. V konkretnem primeru pa je bilo ugotovljeno, da je bila v letu 2008 cena na enoto (na kilometer) 23.973,53 EUR, v letu 2009 je bila cena na enoto 19.386,92 EUR, v letu 2010 pa je bila cena na enoto 13.778,51 EUR. Vsako leto je bila torej cena na enoto zelo različna, pri čemer se je cena glede na časovno obdobje celo nižala in ne višala, kakor bi sicer bilo mogoče pričakovati. Naročnik je seznanjen s tem, da so cene na enoto za tovrstne storitve na državnih cestah nižje, in sicer je bila povprečna cena v oddanih javnih naročilih za tovrstne storitve v letu 2009 7.350,00 EUR na kilometer, v letu 2010 pa 4.250,00 EUR na kilometer. Naročnik je zato podvomil v to, da bi bili zneski, ki so navedeni v navedenih referencah, obračunani zgolj za storitve izmer in izdelav parcelacijskih načrtov, oz. je utemeljeno sklepal, da so bili ti zneski obračunani tudi za kakšne druge storitve (npr. storitve zemljiškoknjižnih ureditev). Naročnik dodaja, da seveda ni podvomil v to, da bi vlagatelj storitve v vrednosti obračunanih zneskov res opravil. Vendar pa je naročnik podvomil v to, da bi vlagatelj za obračunane zneske opravil samo storitve izmer in izdelav parcelacijskih načrtov. Naročnik torej meni, da so v obračunanih zneskih zajete tako storitve izmer in izdelav parcelacijskih načrtov kot tudi druge storitve (npr. zemljiškoknjižne ureditve), za katere je vlagatelj sklenil konzorcijsko pogodbo. Naročnik je zato vlagatelja pozval, da predloži kopije pogodbe v vrednosti 459.021,84 EUR za leto 2008 in potrjene reference s strani občine; kopije pogodbe v vrednosti 459.021,84 EUR za leto 2009 in potrjene reference s strani občine; kopije pogodbe v vrednosti 459.021,84 EUR za leto 2010 in potrjene reference s strani občine ter fotokopije delilnih načrtov in potrdila, iz katerih je razvidno, da so bili elaborati izmer vloženi na pristojne geodetske uprave, in sicer za dela, ki so navedena v obrazcih, za odmere cest in poti v komasacijskem območju k.o. Bakovci â?? 25,6 km, k.o. Krog â?? 16,3 km, k.o. Ivanjševci â?? 12,7 km in k.o. Ratovci â?? 12,4 km. Vlagatelj je dne 21. 3. 2011 naročniku predložil kopijo Konzorcijske pogodbe, Dodatka št. 1 ter Dodatka št. 2 h konzorcijski pogodbi in potrjene reference s strani občine. Iz predložene dokumentacije izhaja, da je bila Konzorcijska pogodba sklenjena dne 19. 10. 2006, in sicer med KPL, d.d., Cestnim podjetjem Ljubljana, d.d., TEGA Invest, d.o.o., LUZ, d.d. in COSTON, d.o.o., pri čemer je bilo kot predmet Kozorcijske pogodbe določeno opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih cest, sklop 1, 2 in 3 oziroma vzdrževanje cest v območju 1, 2 in 3 za obdobje 20 let od podpisa pogodbe med nosilcem konzorcija in Mestno občino Ljubljana. Iz Dodatka št. 1 h konzorcijski pogodbi izhaja, da naj bi LUZ, d.d., opravljal storitve na področju "urejanja katastra in zemljiškoknjižnih ureditev". Iz Dodatka št. 2 h Konzorcijski pogodbi pa izhaja, da bo LUZ, d.d., v času veljavnosti pogodbe opravljal izdelavo geodetskih in katastrskih storitev, ki zajema vodenje katastra in zemljiškoknjižne ureditve občinskih cest, in sicer v obsegu, določenem v Dodatku št. 1, kar predstavlja XY vseh del in na vseh občinskih cestah v MOL. Konzorcijska pogodba je bila sklenjena na podlagi koncesijske pogodbe, ki je bila sklenjena med nosilcem konzorcija KPL, d.d. in Mestno občino Ljubljana, in sicer za 20 let. Iz takšne opredelitve storitev, kot so navedene v Konzorcijski pogodbi in njenih dodatkih in ki naj bi jih opravljal vlagatelj, ne izhaja to, da naj bi vlagatelj opravljal zgolj in samo izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste, zaradi česar je vlagatelj lahko izstavljal račune tudi za kakšne druge storitve. Področje zemljiškoknjižnih ureditev namreč lahko obsega tudi sklepanje pogodb za nakup zemljišč oziroma urejanje zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin z dejanskim in opravljanje ostalih postopkov, ki so povezani z zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnine. Že iz Dodatka št. 1 h Konzorcijski pogodbi torej izhaja, da bo LUZ d.d. prevzel urejanje katastra in zemljiškoknjižne ureditve, zaradi česar je naročnik utemeljeno sklepal, da se obračunani zneski poleg storitve izmer in izdelav parcelacijskih načrtov nanašajo tudi na storitve s področja zemljiškoknjižnih ureditev. Toliko bolj je to lahko naročnik sklepal tudi zato, ker tako iz priloženih pogodb kot tudi pojasnil vlagatelja izhaja, da so se po pogodbi plačevali zneski v obliki mesečnega pavšala, ki je med drugim zajemal tudi plačilo za izdelavo parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Zaradi navedenega je naročnik vlagatelja dne 29. 3. 2011 ponovno pozval, da predloži še dodatna dokazila, s katerimi bi bilo mogoče izkazati, da so bile za obračunane zneske opravljene ravno storitve izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Pri tem je naročnik zahteval, da mu vlagatelj posreduje kopije obračuna del in potrdila o izplačilu del za predmetna dela, saj iz celotne dokumentacije, ki jo je predložil vlagatelj, ni bilo razvidno, da so bili zgoraj navedeni zneski izplačani ravno za posle izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Vlagatelj je dne 1. 4. 2011 predložil dodatna dokazila, in sicer tako, da je predložil kopije vseh računov v zvezi s konzorcijsko pogodbo. Naročnik je po pregledu računov ugotovil, da ti nimajo specificiranih del oziroma iz njih ni razvidno, da je vlagatelj za zneske, ki so navedeni v teh računih, res opravil dela s področja izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. V računih je pod rubriko "opis del" namreč navedeno samo "POG. 44/131-06 VZDRŽOBČINSKIH CEST. Iz tega opisa ni mogoče ugotoviti, katera dela so bila opravljena za določen znesek. Naročnik pri tem opozarja, da mora biti v računu opredeljena količina in vrsta dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsta opravljenih storitev, pri čemer je dolžnost dobavitelja oziroma izvajalca, da čim bolj podrobno opredeli predmet računa. V priloženih račun pa je navedeno samo "POG. 44/131-06 VZDRŽOBČINSKIH CEST'', zaradi česar iz priloženih računov ni mogoče sklepati, katere storitve so bile za obračunane zneske sploh opravljene. Poleg tega naročnik poudarja, da je od vlagatelja izrecno zahteval, da mu predloži kopije obračunov del in ne kopije izdanih računov, iz česar bi vlagatelj moral sklepati, da mora predložiti neko specifikacijo opravljenih del z obračunom teh storitev. Če bi se naročnik želel seznaniti le z zneski, ki so bili obračunani na podlagi koncesijske pogodbe, bi zahteval kopije računov. V konkretnem primeru pa je naročnik zahteval, da mu vlagatelj posreduje kopije obračuna del, iz česar je bilo mogoče sklepati, da je potrebno predložiti neko specifikacijo opravljenih del z opredeljenimi zneski. Vlagatelj torej kljub pozivu na dopolnitev ni predložil zahtevanih dokazil (saj je namesto obračuna del dostavil fotokopije računov), zaradi česar posledično ni izkazal, da bi bili zgoraj navedeni zneski izplačani ravno za posle izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste, naročnik pa teh referenc pri preverjanju in ocenjevanju sposobnosti ni upošteval. Naročnik poudarja, da že sam vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da med strankama ni sporno, da predložena dokazila sama po sebi ne dokazujejo, da so bili zneski izplačani ravno za posle izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste, kar pomeni, da priznava, da naročniku ni posredoval dokazil, iz katerih bi izhajalo izpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije. Eden izmed osnovnih pogojev v razpisni dokumentaciji je bil pogoj, da je vodilni ponudnik opravil najmanj en posel v vrednosti 100.000,00 EUR na področju izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za državne oziroma lokalne ceste, vlagatelj pa bi moral vedeti, da bo naročnik med drugim presojal tudi to, ali izpolnjuje pogoj glede posla v vrednosti 100.000,00 EUR. Naročnik meni, da vlagatelju ni dolžan razlagati, izpolnjevanje katerega pogoja želi presoditi s tem, ko zahteva dodatna dokazila. Vlagatelj je bil namreč s tem, ko je oddal ponudbo, seznanjen, s tem, da bo naročnik pregledal celotno njegovo ponudbo in da za prav vsakega od pogojev iz razpisne dokumentacije obstaja možnost, da jo bo naročnik hotel preverjati z dodatnimi dokazili. Naročnik še navaja, da je vlagatelja z drugim pozivom na predložitev dodatnih dokazil pozval, da predloži "kopije obračuna del", ne pa da predloži kopije računov, vagatelj pa je naročniku predložil kopije računov. Izraza "obračun del" in "račun" nista sopomenki, saj obračun del pomeni posebno specifikacijo, iz katere je razvidno, katere storitve so bile opravljene za določeno ceno in je torej že po svoji naravi bistveno bolj podroben kot pa račun, medtem ko je račun knjigovodska listina, ki vsebuje vse tiste podatke, ki jih zahtevajo slovenski računovodski standardi in veljavna zakonodaja in v kateri je naveden končni znesek, ki ga naročnik dolguje izvajalcu. Obračun del je pogosto tudi priloga računu, saj je iz njega razvidno, katera dela je opravil izvajalec za določen znesek. Vlagatelj bi zato moral vedeti, da mora naročniku predložiti nek verodostojen dokument, iz katerega bo razvidna specifikacija opravljenih del. Naročnik poudarja, da je vlagatelja kar dvakrat pozval na predložitev dodatnih dokazil, morebiten nov poziv pa bi bil neutemeljen in predvsem tudi nezakonit z vidika preostalih ponudnikov.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 30. 5. 2011 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj odgovarja na naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek, je naročnik z dopisom z dne 3. 6. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede dveh vprašanj: ali je naročnik vlagatelja pravilno pozival k pojasnjevanju ponudbe in ali vlagatelj izpolnjuje pogoj v zvezi s predložitvijo referenc.

V zvezi s pojasnjevanjem ponudb je treba upoštevati pravila, ki se nanašajo na formalno nepopolne ponudbe. Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2: če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. V drugem odstavku 78. člena ZJN-2 je določeno, kateri deli ponudbene dokumentacije se ne smejo spreminjati:

- cena na enoto, vrednost postavke, skupna vrednost ponudbe in ponudba v okviru meril,
- tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tisti elementi ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe.

Edina izjema od tega pravila je določena v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Pojem formalno nepopolne ponudbe je treba glede na citirana določila ZJN-2 razlagati na način, da se lahko odpravljajo tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno.

Formalna nepopolnost se torej lahko načeloma nanaša na manjkajočo dokumentacijo ali na nejasno dokumentacijo. V primeru manjkajoče dokumentacije se formalna nepopolnost odpravi s pravočasno predložitvijo manjkajočega dokumenta, v primeru nejasne dokumentacije pa se formalna nepopolnost odpravi z ustreznimi pojasnili ponudnika, danimi na poziv naročnika, ali predložitvijo dodatne dokumentacije, ki sicer v prvotni ponudbi ni bila zahtevana in zato tudi ni bila bistvena za ugotavljanje popolnosti ponudbe. Formalno nepopolnost lahko ugotovi bodisi naročnik bodisi ponudnik. Kadar formalno nepopolnost ugotovi naročnik, je on tisti, ki pozove ponudnika in mu naloži odpravo nepopolnosti. Pri tem je dolžan ponudniku jasno obrazložiti, v čem je nepopolnost njegove ponudbe in na kakšen način naj jo odpravi. To še zlasti velja za primere, kadar naročnik ugotovi določene nejasnosti v ponudbi, saj je odpravo nejasnosti že po naravi stvari mogoče pričakovati le v primeru, kadar je ponudnik natančno seznanjen z dvomi naročnika. Zato pri tem ne zadostuje, da naročnik zgolj navede, v zvezi s katerim pogojem zahteva dodatna pojasnila oz. dodatno dokumentacijo, zlasti v primeru, če gre za pogoje, katerih izpolnjevanje je odvisno od več različnih vsebinskih in formalnih elementov. V zvezi z odpravljanjem nejasnosti v ponudbi je treba še opozoriti, da mora naročnik nejasnost, ki jo je ugotovil, v postopku dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe odpraviti. Z drugimi besedami: naročnik se mora nedvoumno prepričati, ali ponudnik določeno zahtevo, v zvezi s katero se je pri naročniku pojavil dvom, izpolnjuje ali ne. Dejstvo, da naročnik kljub pozivu nejasnosti v ponudbi ne odpravi, ne more predstavljati podlage za ugotovitev nepopolnosti ponudbe in njeno izločitev, zlasti v primeru, kadar naročnik v pozivu ponudniku ne obrazloži natančneje, kateri element pogoja pravzaprav preverja oz. v zvezi s katero konkretno okoliščino so se pri njemu sploh pojavili dvomi.

Naročnik je zahtevo v zvezi z referencami določil v točki 3.1.5 Navodil, kjer je zapisal:

"Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi je v obdobju zadnjih 3 let pred objavo okvirnega sporazuma uspešno izvedel izmero in izdelavo parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste najmanj v dolžini 200 km od tega najmanj 2 pogodbi v višini 100.000,00 EUR.

V primeru skupne ponudbe mora vodilni partner izpolnjevati pogoj, da je opravil izmero in izdelavo parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste najmanj v dolžini vsaj 100 km cest, od tega je moral opraviti vsaj 1 posel v vrednosti 100.000 EUR.

dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo. Reference morajo biti
potrjene s strani naročnika za katerega so bil dela izvedena.
opombe: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer:
pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu, ... ) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu."

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je za izkazovanje pogoja referenc predložil izpolnjene obrazce "Podatki o referenčnem delu", ki so jih potrdili referenčni naročniki.

Ker se je pri naročniku pojavil dvom glede enega izmed elementov vsebinske ustreznosti referenc (v konkretnem primeru je naročnik ocenil, da so zneski, ki so navedeni v navedenih referenčnih potrdilih, precej visoki, zaradi česar je menil, da mogoče niso bili obračunani zgolj za storitve izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste in da verjetno vključujejo tudi nekatere druge storitve), je vlagatelja z dopisom z dne 8. 3. 2011 pozval, naj mu predloži dokazila. Pri tem je zapisal:

"V postopku preverjanja in ocenjevanja vaše ponudbe za pridobitev javnega naročila:

Izmera in izdelava parcelacijskih načrtov za državne ceste na območju Republike Slovenije, izvedba postopkov ureditev mej, parcelacij, izravnav mej, spremembe vrste rabe, kultur in razreda zemljišč, označitev mej z mejniki v naravi in izdelava tehničnega poročila

Skladno z Zakonom o javnem naročanju vas pozivamo, da nam v roku osem dni po prejemu tega poziva, predložite dokazila o izpolnjevanju referenc, skladno s točko 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, za referenčno delo, ki ga navajate v svoji ponudbi, in sicer:

- Kopijo pogodbe v vrednosti 459.021,84 EUR, na podlagi katere ste v letu 2008 izvajali dela, ki jih navajate na obrazcu Podatki o referenčnem delu, pri katerem vaš delež znašal 65.208,00 EUR. Za dela, ki so navedena v referencah, nam predložite tudi potrjene reference s strani pristojnega upravljalca ki upravlja s cestami - občine,
- Kopijo pogodbe v vrednosti 459.021,84 EUR, na podlagi katere ste v letu 2009 izvajali dela, ki jih navajate na obrazcu Podatki o referenčnem delu, pri katerem vaš delež znašal 100.812,00 EUR. Za dela, ki so navedena v referencah, nam predložite tudi potrjene reference s strani pristojnega upravljalca ki upravlja s cestami - občine,
- Kopijo pogodbe v vrednosti 459.021,84 EUR, na podlagi katere ste v letu 2010 izvajali dela, ki jih navajate na obrazcu Podatki o referenčnem delu, pri katerem vaš delež znašal 138.474,00 EUR. Za dela, ki so navedena v referencah, nam predložite tudi potrjene reference s strani pristojnega upravljalca ki upravlja s cestami - občine,
- Delilne načrte in potrdila iz katerih je razvidno, so bili elaborati izmer vloženi na pristojne geodetske uprave in sicer za dela, ki jih navajate v obrazcih Podatki o referenčnem delu, in sicer za odmere cest in poti v komasacijskem območju k.o. Bakovci -25,6 km, k.o. Krog - 16,3 km, k.o. Ivanjšeci - 12,7 km in k.o. Ratkovci - 12,4km

Po določbah ZJN-2B (78. člen) in določilih iz razpisne dokumentacije (tretji odstavek točke 2.8 Navodil za pripravo ponudbe) se ponudbo lahko zavrne, če ponudnik v določenem roku ne predloži zahtevanih listin."

Vlagatelj je na podlagi navedenega poziva ponudbo dopolnil z vlogo z dne 18. 3. 2011. Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 29. 3. 2011 dodatno pozval k predložitvi dokazil. V dopisu je navedel:

"Skladno z Zakonom o javnem naročanju vas pozivamo, da nam v roku osem dni po prejemu tega poziva, predložite dokazila o izpolnjevanju referenc, skladno s točko 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, za referenčno delo, ki ga navajate v svoji ponudbi, in sicer:

- Kopijo obračuna del in potrdila o izplačilu del za dela po pogodbi v vrednosti 459.021,84 EUR, pri kateri vaš delež znašal 65.208,00 EUR, na podlagi katere ste v letu 2008 izvedli dela, ki jih navajate na obrazcu Podatki o referenčnem delu,
- Kopijo obračuna del in potrdila o izplačilu del za dela po pogodbi v vrednosti 459.021,84 EUR, pri kateri je vaš delež znašal 138.474,00 EUR, na podlagi katere ste v letu 2010 izvedli dela, ki jih navajate na obrazcu Podatki o referenčnem delu,
- Kopijo pogodbe v vrednosti 39.576,00 EUR, na podlagi katere ste v letih 2009 - 2010 izvedli dela v vrednosti 39.576,00 EUR, ki jih navajate na obrazcu Podatki o referenčnem delu in kopijo obračuna del in potrdila o izplačilu teh del.

Po določbah ZJN-2B (78. člen) in določilih iz razpisne dokumentacije (tretji odstavek točke 2.8 Navodil za pripravo ponudbe) se ponudbo lahko zavrne, če ponudnik v določenem roku ne predloži zahtevanih listin."

Vlagatelj je na podlagi navedenega poziva ponudbo dopolnil z vlogo z dne 31. 3. 2011.

Iz obeh citiranih pozivov je razvidno, da naročnik v nobenem delu vlagatelju ni obrazložil, da se je pri njemu vzpostavil dvom, da zneski iz referenčnih potrdil niso bili obračunani zgolj za storitve izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste in da verjetno vključujejo tudi nekatere druge storitve. Naročnik je ob tem, ko je naštel, katera dokazila naj vlagatelj predloži, navedel le, da se dokazila nanašajo na izpolnjevanje referenc, skladno s točko 3.1.5 Navodil. Vlagatelju je treba pritrditi, da je pogoj glede predložitve referenc, kot je določen v točki 3.1.5 Navodil, kompleksen oz. sestavljen iz več elementov, in sicer vsebinskega (izmera in izdelava parcelacijskih načrtov za državne ali lokalne ceste), vrednostnega (najmanj 100.000,00 EUR), številčnega (najmanj 2 pogodbi) in časovnega (obdobje zadnjih treh let). Če je naročnik ob pregledu vlagateljeve ponudbe podvomil, da navedeni pogodbeni zneski niso zajemali le storitev izmer in izdelave parcelacijskih načrtov, temveč tudi druge storitve, bi moral vlagatelja v pozivu opozoriti na dejstvo, da preverja, ali je vlagatelj v referenčnih poslih, ki jih navaja, dejansko opravljal (le) te storitve. Prav dejstvu, da naročnik v pozivu ni v ničemer pojasnil, v katerem delu bi želel preveriti reference, gre pripisati, da naročnik iz predloženih dokazil (pogodb), ki jih je vlagatelj skladno z naročnikovim pozivom predložil z vlogo z dne 18. 3. 2011, ni mogel razjasniti nejasnosti, temveč je moral vlagatelja še enkrat pozivati k predložitvi dodatnih dokazil. Vendar naročnik tudi v drugem pozivu ni nič bolj natančno pojasnil, v katerem delu preverja vlagateljeve reference. Zato ni mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je vlagatelja dne 29. 3. 2011 ponovno pozval, da predloži še dodatna dokazila, s katerimi bi bilo mogoče izkazati, da so bile za obračunane zneske opravljene ravno storitve izmere in izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste, saj o tem, da preverja, katere storitve so bile dejansko izvedene in obračunane po pogodbah, vlagatelja ni nikoli obvestil oz. mu je to sporočil šele v dodatni obrazložitvi, ko je bila odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe že sprejeta.

Res je sicer, da je naročnik vlagatelja v drugem pozivu pozval k predložitvi obračunov del in potrdil o izplačanih delih. Vendar gre v tem delu slediti vlagatelju, ki navaja, da se storitve iz referenčnih pogodb plačujejo v obliki mesečnega pavšala in da je bil vlagatelj v skladu s pogodbo (3. člen dodatka št. 2 h konzorcijski pogodbi z dne 19. 10. 2006), ki jo je naročnik prejel po prvem pozivu, dolžan pripravljati poročila o opravljenih storitvah. Če bi naročnik vlagatelja v pozivih k dopolnitvi ponudbe obvestil o tem, katero dejstvo preverja, bi se vlagatelj lahko seznanil s tem, kaj naročnik pravzaprav preverja, in bi na ta način imel možnost predložiti dokumentacijo, na podlagi katere bi lahko naročnik dejansko ugotavljal in ugotovil, ali vlagatelj izpolnjuje pogoj, določen v točki 3.1.5 Navodil. Ker pa vlagatelj ni bil seznanjen s tem, kaj naročnik preverja, je poročila o opravljenih storitvah predložil šele v revizijskem postopku.

Tudi sicer je treba opozoriti, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni zavrnil zaradi nedvomne ugotovitve o tem, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.1.5 Navodil. Kot je razvidno iz dodatne obrazložitve (dokument z dne 3. 5. 2011), naročnik navaja le, da iz pogodb in računov, ki jih je v dopolnitvah predložil vlagatelj, ni razvidno, da je vodilni ponudnik za zneske, ki so navedeni v teh računih, res opravil dela s področja izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Naročnik torej navaja le, da iz opisov ni bilo mogoče ugotoviti, katera dela so bila opravljena za določen znesek. Naročnik se torej na podlagi prejetih dodatnih dokazil ni prepričal o izpolnjevanju ali neizpolnjevanju obravnavanega pogoja, ampak še naprej zgolj dvomi v to, da je vlagatelj v okviru referenčnih zneskov opravil le storitve izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Dvom naročnika pa, glede na zapisano, ne more predstavljati razloga za izločitev ponudbe. V primeru dvoma o tem, ali ponudnik določen pogoj izpolnjuje ali ne, je namreč dolžnost naročnika, da ta dvom odstrani in z gotovostjo ugotovi, ali ponudnik pogoj

Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da zapisano ne pomeni, da bi bilo dopustno ponudnika na podlagi 78. člena ZJN-2 večkrat pozivati k predložitvi istih dokumentov, ki bi morali biti v skladu z določili razpisne dokumentacije predloženi že v ponudbeni dokumentaciji. Vendar pa je dolžan naročnik v primeru, kadar dvomi o izpolnjevanju pogoja, ponudniku jasno obrazložiti, katere dodatne dokumente (ki niso bili zahtevani že v sami ponudbi) zahteva in katera konkretna dejstva želi z njimi preverjati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ob zavrnitvi vlagateljeve ponudbe ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Naročnik namreč po dopolnitvi vlagateljeve ponudbe ni ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.1.5 Navodil, temveč je svojo odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe obrazložil s tem, da iz predloženih dodatnih dokazil ni mogoče ugotoviti, ali je vlagatelj za zneske, ki so navedeni v referenčnih potrdilih, res opravil dela s področja izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste. Navedeno ne pomeni, da je Državna revizijska komisija z razveljavitvijo naročnikove odločitve v delu, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo, ugotovila izpolnjevanje pogoja iz točke 3.1.5 Navodil, pač pa le to, da mora naročnik, preden zavrne ponudbo kot nepopolno, dejstvo neizpolnjevanja določenega pogoja ugotoviti z gotovostjo. Naročnik mora zato v nadaljevanju, tudi na podlagi dokazil, ki jih je vlagatelj predložil v revizijskem postopku, nedvoumno ugotoviti, ali je vlagatelj v okviru referenčnih del opravil le storitve s področja izdelave parcelacijskih načrtov za lokalne ceste ali pa so v zneskih vsebovane tudi druge geodetske storitve.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, je v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o izbiri ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, kot je razvidna iz dokumenta št. 43002-40/2011 z dne 19. 4. 2011, in sicer v delu, ki se nanaša na zavrnitev vlagateljeve ponudbe.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povračilo 5.000,00 EUR za revizijsko takso in 2 % materialnih stroškov, skupaj z 20 % DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznala stroške v višini 5.000,00 EUR za plačilo revizijske takse. Materialnih stroškov v višini 2 % Državna revizijska komisija ni priznala, saj bi moral vlagatelj, ki v predmetnem revizijskem postopku ne nastopa s pooblaščencem - odvetnikom, te stroške specificirati in izkazati njihovo točno višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23. 6. 2011



predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, 1000 Ljubljana
- LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD, d.d., Verovškova 64, 1000 Ljubljana
- GEODETSKA DRUŽBA, d.o.o., Gerbičeva ulica 51a, 1000 Ljubljana
- LIMITA - MUGERLI, d.o.o., Ulica Ljuba šercerja 17, 5000 Nova Gorica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana