018-145/2011 Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste

Številka: 018-145/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija kot članic senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo strokovnih podlag (idejnega projekta) za DPN novogradnja ceste Krško-Brežice - odsek B in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Ginex international, d. o. o., Rejčeva ulica 3, Nova Gorica, ki ga zastopa mag. Franci Kodela, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 6. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. 43001-233/2010 z dne 22. 2. 2010.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.480 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 15. 12. 2010 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN12155/2010, in 18. 12. 2010 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2010/S 246-375892) z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila" št. 43001-233/2010 z dne 22. 2. 2010 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo skupnih ponudnikov PNG, d. o. o., Ljubljana in BPI, d. o. o., Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (št. 43001-233/2010/15 z dne 2. 3. 2011) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 14. 3. 2011, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in uveljavlja povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj izpodbija izločitev svoje ponudbe in navaja, da je predložil zahtevane obrazce in vanje vpisal podatke o deležih gospodarskih subjektov. Vlagatelj pojasnjuje, da naročnik ni oblikoval obrazcev tako, da bi vnašal cene za posamezna dela, prav tako pa takih navodil niti ni bilo. Vlagatelj še dodaja, da je sporna pomanjkljivost tudi nebistvena formalna pomanjkljivost (17. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju; Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj nadaljuje, da je nejasno, kaj naročnik očita ponudbi v zvezi z enim izmed podizvajalcev, saj je zanj navedel, da je treba "obrazložiti kaj razume pod krajem izvedbe ''Krško-Brežice''". Vlagatelj pojasnjuje, da je za kader predložil zahtevane tri reference in da te ustrezajo tudi datumsko in se nanašajo na izdelavo elaboratov 3D vizualizacije. Vlagatelj še izpostavlja, da naročnik ni navedel, katera referenca naj bi bila sporna in iz katerega razloga, podaja svoje videnje glede na lastni zaključek, kaj bi lahko bilo sporno, in še dodaja, da je bila dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila pavšalna in nekonkretizirana, s čimer mu je "popolno pravno varstvo na nek način onemogočeno".

Na naročnikov poziv št. 43001-233/2010/24 z dne 16. 3. 2011 je vlagatelj pravočasno posredoval dopolnitev zahtevka za revizijo s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Naročnik je dopolnitev prejel 23. 3. 2011.

Naročnik je s sklepom št. 43001-233/2010/26 z dne 7. 4. 2011 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil. Naročnik navaja, da predlagani kader ne ustreza razpisnim pogojem, saj ni bil odgovorna oseba pri najmanj treh, po obsegu primerljivih poslih, kot je posel, ki ga prevzema v ponudbi, en posel pa mora biti istovrsten, prav tako pa ne ustreza zahtevi, da mora imeti izkušnje z izdelovanjem 3D vizualizacij. Glede drugih pomanjkljivosti ponudbe se naročnik strinja, da gre za formalne nepopolnosti ponudbe, ki bi jih lahko vlagatelj odpravil v skladu z 78. členom ZJN-2, vendar ga naročnik ni pozival, ker bi bila vlagateljeva ponudba zaradi neustreznosti kadra še naprej nepopolna in bi jo moral izločiti v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2.

Vlagatelj je naročniku sporočil, da ne bo podpisal vročilnice, predložene k poštni poizvednici, saj mu s pošto ni bil vročen sklep št. 43001-233/2010/26 z dne 7. 4. 2011, ampak dokument št. 43001-13/2011/15 z dne 8. 4. 2011.

Državna revizijska komisija je 20. 5. 2011 prejela dopis z dne 19. 5. 2011, s katerim jo vlagatelj obvešča, da o zahtevku za revizijo naročnik še ni odločil in zato zahteva, da o njem odloči Državna revizijska komisija.

Na poziv Državne revizijske komisije št. 018-145/2011-2 z dne 23. 5. 2011 je naročnik kot prilogo dopisu št. 43001-233/2010/28 z dne 31. 5. 2011 odstopil dokumentacijo in pojasnil, da je sklep št. 43001-233/2010/26 z dne 7. 4. 2011 vročal na napačen naslov.

Po pregledu dokumentacije, nastale v postopku oddaje javnega naročila in revizije tega javnega naročila, ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik, kar je razvidno iz prejemnih štampiljk, prejel zahtevek za revizijo 15. 3. 2011 in 23. 3. 2011 še dopolnitev zahtevka za revizijo s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je 19. 5. 2011 priporočeno po pošti Državni revizijski komisiji poslal dopis z dne 19. 5. 2011, s katerim jo obvešča, da naročnik o zahtevku za revizijo ni še odločil, zato predlaga, da o njem odloči Državna revizijska komisija.

Naročnik je v dopisu št. 43001-233/2010/28 z dne 31. 5. 2011 pojasnil, da je o zahtevku za revizijo odločil v roku iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN, vendar je odločitev vročil napačnemu naslovniku.

Če vlagatelj v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve o zahtevku za revizijo po prvem odstavku 16. člena ZRPJN, lahko skladno z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Iz podatkov izhaja, da med strankama ni sporno, da vlagatelj vsaj do vročitve poziva št. 018-145/2011-2 z dne 23. 5. 2011 naročniku ni prejel sklepa št. 43001-233/2010/26 z dne 7. 4. 2011. Ker je naročnik že od 23. 3. 2011 razpolagal s popolnim zahtevkom za revizijo in ker je v trenutku vložitve zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 19. 5. 2011 minilo 20 dni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Ker je naročnik poslal obvestilo o javnem naročilu v objavo pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011; v nadaljevanju: ZJN-2C), se skladno s prvim odstavkom 39. člena ZJN-2C postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po dosedanjih predpisih, tj. po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2C.

Vlagatelj poleg nezakonitosti izločitve svoje ponudbe tudi navaja, da ga je naročnik v postopku oddaje javnega naročila nezadostno seznanil z razlogi za izločitev ponudbe.

Državna revizijska komisija je najprej preverila očitke v zvezi z nezadostnim obveščanjem vlagatelja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot merilo določil najnižjo ceno (točka IV.2.1 obvestil o naročilu, točka 3.2 Navodil za pripravo ponudbe), pri čemer je iz zapisnika o odpiranju ponudb (št. 43001-233/2010 z dne 1. 2. 2011; 7. točka) razvidno, da je vlagateljeva ponudbena cena nižja od ponudbene cene izbranega ponudnika in zato je mogoče šteti, da je vlagateljeva ponudba (le upoštevajoč merilo) ugodnejša. Vlagateljeva ponudba je bila izmed devetih predloženih ponudb sicer peta najugodnejša ponudba.

Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila št. 43001-233/2010 z dne 22. 2. 2011 navedel, da je izbral ponudbo izbranega ponudnika in za katero ceno (ki je enaka tisti, ki je navedena v zapisniku o odpiranju ponudb št. 43001-233/2010 z dne 1. 2. 2011), v obrazložitev pa je zapisal: "Izbrana je ponudba, ki je po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejša in popolna. Prednost izbrane ponudbe je najnižja ponudbena cena. Razlog za zavrnitev ostalih ponudb je višja ponudbena cena od izbrane ali nepopolnost ponudbe."

Glede na ugotovljene podatke je že upoštevajoč odločitev o oddaji naročila št. 43001-233/2010 z dne 22. 2. 2011 mogoče zaključiti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot nepopolno.

Vlagatelj je 1. 3. 2011 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in jo 3. 3. 2011 prejel. Vlagatelju je treba pritrditi, da tretja alinea pod točko Ad/1 ne more predstavljati razloga za izločitev ponudbe, saj predstavlja bolj kot ne opomnik naročniku, da preveri določeno navedbo v vlagateljevi ponudbi s pomočjo pojasnila. Čeprav tega vlagatelj ne navaja, Državna revizijska komisija podobno ugotavlja za zadnjo alineo v točki Ad/2, kjer je naročnik navedel, da bi v primeru izbora ponudbe v zvezi s kadrovskimi zmogljivostmi zahteval dokazila. Slednje pomeni zgolj to, da bi naročnik preverjal ponudbo v smislu 77. člena ZJN-2 in točko 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (prim. tudi s točko 2.9 Navodil za pripravo ponudbe). Kot upoštevne razloge iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, zakaj je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo, bi bilo tako mogoče šteti le prvi dve alinei pod točko Ad/1, kjer je naročnik navedel, da vlagatelj ni opisal, katera dela nameravata podizvajalca izvesti pod točko 2, in prvo alineo pod točko Ad/2, kjer je naročnik navedel, da prijavljeni kader ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Za prijavljeni kader je naročnik navedel, da "je za odgovornega izdelovalca načrta krajinske arhitekture navedeno, da je bila 3D vizualizacija narejena v sklopu načrta krajinske arhitekture.
Ne ustreza pogoju, da je potrebno navesti vsaj 3 referenčna dela za istovrstne posle.
navedeni so 3 referenčni posli za 3D vizualizacijo od katerih je le 1 referenčni posel (glede na datum izdanega potrdila) izveden izven zadnjih 3 let pred objavo naročila t.j. 15.12.2007
Ne ustreza pogoju, da je potrebno navesti vsaj 3 referenčna dela izvedena v zadnjih treh letih pred objavo javnega naročila."

Iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je mogoče razbrati, da je naročnik štel, da kadrovski pogoj ni izpolnjen ne le pri vprašanju časovne ustreznosti referenčnih del (kar je to, kar vlagatelj izpodbija), ampak tudi v delu, kjer je naročnik zahteval istovrstnost posla (čemur pa vlagatelj v zahtevku za revizijo konkretno ne oporeka). Tak zaključek Državne revizijske komisije potrjuje tudi vlagatelju nevročeni sklep št. 43001-233/2010/26 z dne 7. 4. 2011, saj je naročnik obširno pojasnil, zakaj priglašeni kader ni izvajal vsebinsko ustreznih del razpisanim delom.

Pri vpogledu v točko 3.1.4.2 razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik zahteval, da ponudniki priglasijo različen kader in za vsakega izmed njih zahteval, da izpolnjujejo določene pogoje in da predložijo posamezna dokazila za najmanj tri posle.

Skladno s prvim in z drugim odstavkom 79. člena ZJN-2 naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa mora pisno obvestiti ponudnike. Že iz teh določb ZJN-2 je razvidno, da mora naročnik v zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila zagotoviti obveščenost sodelujočih gospodarskih subjektov. Korektiv naročnikovi opustitvi predpisanih ravnanj je institut iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki omogoča sodelujočemu gospodarskemu subjektu (oziroma ponudniku), da zahteva izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je razvidno, da naj bi obveščanje ponudnikov v zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila obsegalo njihovo seznanitev z razlogi za zavrnitev ponudb in prednostmi sprejete ponudbe.

Da je seznanitev kandidatov z razlogi za zavrnitev njihovih prijav ter ponudnikov z razlogi za zavrnitev njihovih ponudb in prednostmi izbrane ponudbe pomembna, je razvidno tudi iz tega, da je Direktiva št. 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335/31 z dne 20. 12. 2007; v nadaljevanju: Direktiva 2007/66/ES), ki so jo morale države članice prenesti v nacionalno ureditev do 20. 12. 2009 (3. člen Direktive 2007/66/ES), v Direktivo 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33âˆ"35; posebna izdaja v slovenščini: poglavje 06 zvezek 01 str. 246âˆ"248) vključila 2.a člen. Slednji člen zahteva, da sporočilo o odločitvi o oddaji naročila vsakemu zadevnemu ponudniku in kandidatu spremlja tudi povzetek ustreznih razlogov, navedenih v členu 41(2) Direktive 2004/18/ES [tj. Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114-240, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 06 zvezek 07 str. 132âˆ"262) s spr.] (glede obveščanja kandidatov: vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave (prva alinea); glede obveščanja ponudnikov: vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, vključujoč razloge v zvezi s primeri iz odstavkov 4 in 5 člena 23 Direktive 2004/18/ES, razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za svojo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih zahtev (druga alinea), vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma (tretja alinea)), ob upoštevanju določb člena 41(3) Direktive 2004/18/ES (katere informacije se lahko izpustijo). Zadevni kandidati so tisti, ki jim naročnik ni zagotovil informacij o zavrnitvi njihovih prošenj pred objavo odločitve o oddaji naročila zadevnim ponudnikom. Zadevni ponudniki so tisti, ki niso bili dokončno izključeni. Izključitev je dokončna, če je bil zadevni ponudnik o njej obveščen in jo neodvisni revizijski organ šteje za zakonito ali pa izključitev ne more več biti predmet revizijskega postopka.

Iz navedenega torej izhaja, da mora vsak naročnik odločitev o oddaji naročila (kot eno najpomembnejših odločitev naročnika, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila) obrazložiti ter navesti ugotovitve in razloge zanjo. Odločitev o oddaji naročila morajo tako spremljati ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne (prim. št. 018-071/2010).

Vendar pa ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve o oddaji naročila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji naročila. Zadostuje, da so v povezavi z odločitvijo strnjeno, vendar jasno in upoštevno, določena glavna pravna in dejanska dejstva, torej, da odločitev o oddaji naročila (kot je bilo to poudarjeno že v predhodnem odstavku tega sklepa) spremljajo ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v postopku revizije, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Ali je povzetek ustreznih razlogov (obrazložitev) v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na kontekst sprejetja odločitve o oddaji naročila in celoto pravnih pravil, ki urejajo področje javnega naročanja (prim. št. 018-071/2010).

V odločitvi o oddaji naročila naročnik ni navedel razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe, je pa vlagatelj zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in se na ta način skušal seznaniti z razlogi, ki so vodili naročnika, da je njegovo ponudbo izločil. Vendar je dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na pojasnila glede referenc taka, da držijo vlagateljeve trditve, da "naročnik izrecno ni navedel katera referenca naj bi bila sporna in iz katerega razloga", kar je vplivalo na to, da je vlagatelj "podal svoje videnje glede na lastni zaključek kaj bi lahko bilo sporno". Vlagatelj je tudi izpostavil, da "v kolikor bi naročnik detajlno pojasnil dvome glede referenc, bi le te konkretneje in natančneje obrazložil". Po oceni Državne revizijske komisije te navedbe v obravnavanem primeru kažejo na to, da je ne le odločitev o oddaji javnega naročila pomanjkljiva, ampak je taka tudi dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Zato se Državna revizijska komisija tudi strinja z vlagateljem, da je bila "obrazložitev glede na dvome referenc pavšalna in nekonkretizirana". Ker so morali ponudniki predložiti več referenc, vsaka pa je morala zadostiti pogojem v več različnih zahtevah, Državna revizijska komisija v konkretnem primeru (tudi upoštevajoč dejstvo, da gre za javno naročilo iz alinee a 2. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2) ocenjuje, da je naročnik prekršil 79. člen ZJN-2 in vlagateljevo pravico do obveščenosti, saj ni ustrezno obrazložil, zakaj je izločil vlagateljevo ponudbo. V konkretnem primeru se je tudi izkazalo, da je pomanjkljivo obveščanje vplivalo tudi na vlagateljevo pravno varstvo, saj vlagatelj dejansko ni niti izpodbijal vseh razlogov, zaradi katerih je naročnik izločil njegovo ponudbo.

Državna revizijska komisija povzema, da naročnik ne le, da v odločitvi o oddaji naročila vlagatelju ni predstavil razlogov za izločitev njegove ponudbe, ampak te opustitve ni uspel sanirati niti z izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija tako ocenjuje, da je vlagatelj tudi uspel izkazati, da so sporne pomanjkljivosti odločitve o oddaji javnega naročila oziroma dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila vplivale na njegov položaj v zvezi s pravnim varstvom. Ker je v konkretnem primeru vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik opustil zahtevana ravnanja po obveščanju vlagatelja iz 79. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. 43001-233/2010 z dne 22. 2. 2010. Naročnik namreč ni uspel utemeljiti odločitve o oddaji naročila na način, da bi jo bilo mogoče (ustrezno) preizkusiti.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev o oddaji naročila na podlagi do sedaj predstavljenih razlogov, ni nadalje obravnavala drugih vlagateljevih revizijskih navedb, saj to ne bi več vplivalo na sprejeto odločitev.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov ter stroške za nagrado za postopek revizije v višini 400 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese skupaj 480 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.480 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov nad priznanimi, ker jih glede na upoštevanje okoliščin in težavnosti primera ne ocenjuje za potrebne stroške (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 5.480 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 20. 6. 2011

Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, 1000 Ljubljana,
- PNG, d. o. o., Ljubljana, Komanova 17, 1000 Ljubljana,
- BPI, d. o. o., Mlinska ulica 32, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.