018-125/2011 Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje

Številka: 018-125/2010-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije ter vseh potrebnih študij in elaboratov za gradnjo merilnih mest, radarske postaje in laboratorijskega prizidka s pripadajočimi infrastrukturnimi priključki za projekt Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji" - sklop A in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki EPROJEKT d.o.o., Brodišče 9, Trzin, INŽENIRING ZA VODE d.o.o., Pot za Brdom 102, Ljubljana, IKB d.o.o., Cesta v Gorice 36, Ljubljana, ECONO d.o.o., Dimičeva 16, Ljubljana in GEOLOGIJA d.o.o., Prešernova 2, Idrija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE, Vojkova 1b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.06.2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop A št. 43003-1/2010, z dne 21.03.2011.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.09.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 19.11.2010, pod št. objave JN 11220/2010.

Naročnik je dne 21.03.2011 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop A, št. 43003-1/2010, s katero je ponudnike obvestil, da je izločil vse štiri prejete ponudbe iz razloga, ker so nepravilne in nepopolne.


Vlagatelj je dne 25.03.2011 od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila izdal dne 31.03.2011.

Vlagatelj je dne 08.04.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik izločil njegovo ponudbo iz razloga, ker naj ne bi zadostil pogoju iz tretje alineje 7.1.13. točke, v skladu s katerim bi moral za odgovornega projektanta elektroinštalacij izkazati pet referenc izdelave projektne dokumentacije PGD in PZI za elektroinštalacije za objekte javne gospodarske infrastrukture v zadnjih treh letih.

Vlagatelj navaja, da je predložil reference za odgovornega projektanta elektroinštalacij A.L., ki ima VII. stopnjo izobrazbe (diplomirani inženir elektrotehnike) in je vpisan v imenik IZS ter ima izkazane vse zahtevane reference po priloženi prilogi (Obrazec P-2, 2.3 - Podatki o zaposlenih s prilogo).

Naročnik je ocenil, navaja vlagatelj, da izkazane reference odgovornega projektanta elektroinštalacij ne ustrezajo razpisnim pogojem iz razloga, ker so ponujene le štiri reference, pri čemer naj bi bil pri eni izmed njih naveden le PZI projekt in ne tudi PGD projekt.

Vlagatelj poudarja, da je naročnik spregledal, da vsak izmed izkazanih referenčnih projektov obsega projekte za veliko število posameznih objektov. Postavitev optičnih delilnikov in opreme se tako nanaša na 70 lokacij - torej na 70 projektov PGD in PZI, ureditev tehnoloških prostorov FTTH projekt F2 se nanaša na 60 objektov (torej na 60 projektov PGD in PZI), izdelava projektne dokumentacije za izvedbo SV in TK naprav na progi Pragersko - Ormož se nanaša na 129 projektov PGD in PZI, postavljanje optičnega in energetskega kabla na potezi Vrbnica - Bar v Črni Gori pa predstavlja izdelavo enega obsežnega projekta PGD in PZI, ki glede na svoje dimenzije vsekakor dokazuje usposobljenost projektanta A.L. za izvedbo razpisanega javnega naročila.

Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve zavzel stališče, da je potrebno izkazati reference za projektiranje zahtevnih gradbenih objektov javne infrastrukture. Takšno stališče naročnika, zatrjuje vlagatelj, pomeni spreminjanje razpisne dokumentacije po poteku roka za oddajo ponudb, kar je prepovedano z določbami tretjega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju ZJN-2). Vlagatelj poudarja, da je naročnik je z dodatno vnesenim kriterijem zahtevnega objekta spremenil razpisne pogoje.

Vlagatelj navaja, da je potrebno pri specifiki projektiranja na železniških progah, ob upoštevanju petega odstavka 35. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1), izvedbeni načrt šteti za PGD in PZI projekt. ZGO-1 namreč izrecno določa, da so PZI projekti enaki PGD projektom, ki so nadgrajeni in dopolnjeni s tehnološkimi rešitvami in drugimi elementi, kot na primer z varnostnim načrtom, ki so potrebni za izvedbo projekta.

Četudi bi naročnik upravičeno štel, da navedena referenca izkazuje le PZI in ne tudi PGD projektov, še navaja vlagatelj, pa ima še vedno reference za postavitev optičnih delilnikov in opreme, ureditev tehnoloških prostorov FTTH, projekt F2 in projekt Vrbnica - Bar v Črni Gori, ki predstavljajo skupaj 131 PGD in PZI projektov gospodarske javne infrastrukture. Navedeno pa je mnogo več od zahtevanih petih referenčnih projektov PGD in PZI javne gospodarske infrastrukture, s čimer je zadoščeno tudi naknadno spremenjenim naročnikovim pogojem.

Vlagatelj še navaja, da bi ga moral naročnik, če je podvomil v izkazane reference, v skladu z 78. členom ZJN-2, pozvati k pojasnilom oziroma k odpravi formalnih pomanjkljivosti.

Vlagatelj še navaja, da je družba Siemens d.o.o., ki je izdala referenčno potrdilo za projektiranje naprav na progi Pragersko - Ormož, pojasnila specifike Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99 s spremembami) in dokazala, da je izvedbeni načrt pri izvajanju železniških projektov potrebno upoštevati kot PGD in PZI, ki jih opredeljuje ZGO-1. Kot poudarja vlagatelj, naročnik zavajajoče razlaga, da so PGD projekti potrebni za zahtevne objekte, medtem ko manj zahtevni objekti PGD projektov ne potrebujejo. Vlagatelj še navaja, da bi naročnik v razpisni dokumentaciji lahko zahteval, da bodo upoštevane le reference za zahtevne objekte. Ker pa naročnik tega ni zahteval, ni mogoče sprejeti njegove razlage, da zahtevani PGD in PZI projekti pomenijo le zahtevne objekte, saj je na nivoju PGD možno projektirati tudi manj zahtevne objekte. Vlagatelj poudarja, da je nedopustno sprejeti naročnikovo razlago, saj se projektiranje nanaša na gradnjo infrastrukture, ki se v Sloveniji gradi brez PGD projektov.

Ker je predmet naročila projektiranje in ne gradnja, še zatrjuje vlagatelj, je edina logična razlaga, da reference zasledujejo cilj izkazati sposobnost za projektiranje. Projekti, ki so predmet razpisa, pa še zdaleč niso tako zahtevni, kot so bili zahtevni sporni referenčni posli.

Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov v višini vplačane revizijske takse (5.000,00 EUR).

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik uvodoma ugotavlja, da je med njim in vlagateljem sporno dejstvo, ali je projekt IZN enak projektu PGD.

Naročnik poudarja, da v primeru, če gradbeno dovoljenje ni potrebno (če gre za gradnjo objekta gospodarske javne infrastrukture), navedeno ne pomeni, da PGD dokumentacije ni mogoče izdelati. Kot ugotavlja naročnik, vlagatelj ne oporeka sorazmernosti pogoja, ki se nanaša na reference, temveč zatrjuje, da je dokumentacija IZN enaka dokumentaciji PGD. Definicija izvedbenega načrta, zatrjuje vlagatelj, se ne pokriva z definicijo PGD, oziroma PGD ni sestavni del IZN. Naročnik še navaja, da bi bilo pri spornih referencah mogoče izdelati tudi PGD mapo, pa ta ni bila izdelana. Glede na navedeno, poudarja naročnik, je lahko upošteval zgolj reference, ki PGD dokumentacijo vsebujejo. Iz navedenega razloga, zatrjuje naročnik, je revizijski zahtevek zavrnil.

Naročnik še navaja, da je bila navedena nepravilnost in nepopolnost tudi razlog za razveljavitev prvotne odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. V kolikor bi zahtevku za revizijo ugodil, zatrjuje naročnik, bi moral v tej luči ponovno presojati tudi popolnost ponudbe prvotno izbranega ponudnika.

Naročnik na koncu še opozarja (in pri tem poudarja, da navedena ugotovitev ni vplivala na odločitev v revizijskem postopku), da je pri ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je za odgovornega projektanta strojne opreme ponudil projektanta A.A., ki je zaposlen pri družbi Proces d.o.o., Ljubljana, slednja pa je navedena kot vlagateljev podizvajalec. Ker je bilo izpolnjevanje pogojev dovoljeno zgolj s strani partnerjev, zaključuje naročnik, bi morala biti vlagateljeva ponudba izločena tudi iz tega razloga.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.04.2011, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 05.05.2011, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 20.05.2011 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Državna revizijska komisija je dne 01.06.2011, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, družbo Telekom Slovenije d.d.., Ljubljana (kot naročnika dveh referenčnih projektov, ki jih je izkazal vlagatelj) zaprosila za pojasnilo. Državna revizijska komisija je pojasnilo prejela dne 09.06.2011.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je vlagatelj s predložitvijo podatkov o referenčnih delih izkazal izpolnjevanje pogoja, ki je določen v tretji alineji 13. točke poglavja 7 (Preverjanje sposobnosti) razpisne dokumentacije. Medtem, ko naročnik zatrjuje, da pogoja ni izpolnil, saj je predložil le štiri reference, od katerih ena ne ustreza tudi po vsebini, pa nasprotno, vlagatelj zatrjuje, da je pogoj v celoti izpolnil. Kot namreč zatrjuje vlagatelj, je naročnik spregledal, da izkazane reference za odgovornega projektanta elektroinštalacij obsegajo projekte PGD in PZI za veliko število objektov (lokacij). Vlagatelj tudi zatrjuje, da referenčni projekt, za katerega naročnik trdi, da ne ustreza po vsebini, izpolnjuje razpisane kriterije in s tem v zvezi še poudarja, da je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo oziroma zaostril referenčne zahteve po poteku roka za oddajo ponudb.

Spor med vlagateljem in naročnikom je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Nasprotno seveda velja za ponudbo, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti); naročnik takšne ponudbe ne sme obravnavati kot nepravilne, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Naročnik je v tretji alineji 13. točke poglavja 7 (Preverjanje sposobnosti) Navodila ponudnikom zapisal:

"Za sklop A: Ponudnik mora za namen izvajanja javnega naročila zagotoviti najmanj:

Odgovornega projektanta elektroinštalacij z vsaj VII. stopnjo izobrazbe elektro smeri, ki mora biti vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, mora imeti vsaj 10 let delovnih izkušenj iz projektiranja elektroinštalacij za objekte javne infrastrukture in vsaj pet referenc izdelave projektne dokumentacije faze PGD in PZI za elektroinštalacije za objekte javne gospodarske infrastrukture v zadnjih 3 letih"

Iz zgoraj citiranega naročnikovega pogoja je mogoče razbrati, da je naročnik za odgovornega projektanta elektroinštalacij postavil več zahtev, in sicer, da mora imeti izobrazbo vsaj VII. stopnje elektro smeri ter vsaj deset let delovnih izkušenj s področja projektiranja elektroinštalacij za objekte javne infrastrukture, vpisan pa mora biti tudi v imenik pristojne poklicne zbornice. Naročnik je tudi zahteval, da morajo ponudniki za ponujenega projektanta elektroinštalacij izkazati, da ima vsaj pet referenc izdelave projektne dokumentacije faze PGD in PZI za elektroinštalacije za objekte javne gospodarske infrastrukture v zadnjih 3 letih.

Kot je razvidno iz Odločitve o oddaji javnega naročila za sklop A, z dne 21.03.2011, je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga, ker je "ponudil kader, pri katerem je navedel le štiri reference, od katerih je pri eni naveden le projekt PZI". Naročnik je enak razlog navedel tudi v Dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila za sklop A, z dne 31.03.2011.

Iz naročnikovo odločitve o oddaji naročila in iz dodatne obrazložitve je mogoče razbrati, da vlagatelj za odgovornega projektanta elektroinštalacij ni izkazal zadostnega števila referenc oziroma, da je za odgovornega projektanta elektroinštalacij izkazal zgolj štiri reference, od katerih pri eni izmed njih nista bila izdelana oba zahtevana projekta. Naročnik je torej kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe navedel premajhno število izkazanih referenc, pri čemer je pri eni izmed njih ugotovil, da ne ustreza tudi po vsebini. Izpolnjevanje vseh ostalih zahtev, ki se nanašajo na nominiranega odgovornega projektanta elektroinštalacij, med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija se je v predmetnem revizijskem postopku najprej omejila na vprašanje, ali reference ustrezajo kvantitativnemu kriteriju, kot je bil določen v tretji alineji 13. točke poglavja 7 (Preverjanje sposobnosti) razpisne dokumentacije oziroma ali je vlagatelj za spornega odgovornega projektanta izkazal vsaj pet referenc.

Pregled vlagateljeve ponudbe v spornem delu pokaže, da je za odgovornega projektanta elektroinštalacij (A.L.) predložil podatke za naslednje projekte:

- Postavitev optičnih delilnikov in opreme (za Telekom Slovenije d.d., Ljubljana) - izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI za postavitev optičnih delilnikov in opreme, vključno z električnim priključkom in povezovalnimi kanali - 70 lokacij po Sloveniji (2007-2008).
- Ureditev tehnoloških prostorov FTTH, projekt F2 (za Telekom Slovenije d.d., Ljubljana) - izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI za ureditev tehnoloških prostorov FTTH, projekt F2 za področje Slovenije. Izdelava projektne dokumentacije za 60 objektov (2007-2008).
- Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo SV in TK naprav na progi Pragersko-Ormož - izdelava IZN (izvedbeni načrt = PGD) in PZI - izdelava 129 projektov (2007-2010).
- Postavljanje optiÄ"kog i energetskog kabla na potezu Vrbnica - Bar, Črna Gora - izdelava idejnega in glavnega projekta PGD in PZI (2008-2009).

Iz navedenih projektov izhaja, da se prva dva nanašata na 70 (prvi) oziroma na 60 (drugi) objektov oziroma iz njiju izhaja, da je odgovorni projektant elektroinštalacij (A.L.) skupaj izdelal 130 PGD in PZI projektov. Državna revizijska komisija je referenčna projekta preverila tudi pri naročniku navedenih referenčnih del - to je pri družbi Telekom Slovenije d.d., Ljubljana. V ta namen je na družbo Telekom Slovenije d.d., Ljubljana naslovila vprašanje, koliko projektov PGD in PZI (in za katere objekte) je v okviru projekta Postavitev optičnih delilnikov in opreme ter v okviru projekta Ureditev tehnoloških prostorov FTTH, projekt F2 izdelal odgovorni projektant A.L. Iz prejetega pojasnila izhaja, da je odgovorni projektant A.L. (od marca 2007 do marca 2010) izdelal projektno dokumentacijo PGD in PZI za 70 različnih lokacij/objektov (v okviru Postavitev optičnih delilnikov in opreme) in za 60 različnih lokacij/objektov (v okviru Ureditev tehnoloških prostorov FTTH, projekt F2). V pojasnilu Telekoma Slovenije d.d., Ljubljana je navedenih tudi vseh 130 lokacij, za katere je odgovorni projektant A.L. izdelal projektno dokumentacijo PGD in PZI.

Ker je naročnik zahteval "vsaj pet referenc izdelave projektne dokumentacije faze PGD in PZI za elektroinštalacije za objekte javne gospodarske infrastrukture v zadnjih 3 letih", je vlagatelj referenčni pogoj v spornem delu (že) z navedenima projektoma izpolnil. Že referenčna projekta, ki sta navedena v prvi in drugi alineji (Postavitev optičnih delilnikov in opreme ter Ureditev tehnoloških prostorov FTTH, projekt F2), torej ustrezata v razpisni dokumentaciji določenemu kvantitativnemu kriteriju. Ker med naročnikom in vlagateljem tudi ni sporen referenčni posel iz zgoraj navedene četrte alineje (Postavljanje optiÄ"kog i energetskog kabla na potezu Vrbnica - Bar, Črna Gora - izdelava idejnega in glavnega projekta PGD in PZI), ima torej nominirani projektant skupno izkazanih (vsaj) 131 projektov PZI in PGD.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi presoje navedenega revizijske navedbe razveljavila izpodbijano odločitev, očitka, ki se nanaša na vsebinsko (ne)ustreznost referenčnega posla Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo SV in TK naprav na progi Pragersko-Ormož (v okviru katerega naj bi bilo izdelanih še 129 projektov) ni vsebinsko obravnavala. Presoja navedenega očitka namreč ne bi mogla vplivati niti na sprejeto odločitev niti na vlagateljev položaj.

Naročnik je v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navedel tudi nov razlog, zaradi katerega naj bi bila vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna. Tako je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navedel, da je vlagatelj za odgovornega projektanta ponudil A.A., ki je zaposlen pri njegovem podizvajalcu. Ker je bilo izpolnjevanje pogojev dovoljeno zgolj s strani partnerjev, poudarja naročnik, bi morala biti vlagateljeva ponudba izločena tudi iz tega razloga.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da je naročnik dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb le-te pregledati in v odločitvi o dodelitvi naročila oziroma v dodatni obrazložitvi navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika izločil kot nepopolno. Učinkovito pravno varstvo (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v revizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (praviloma) ni dopustno navajati novih kršitev, tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila ali dodatni obrazložitvi svoje odločitve - s tem bi bil tak ponudnik namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Zato tudi Državna revizijska komisija (ob upoštevanju naročnikove obrazložitve Odločitve o oddaji javnega naročila za sklop A, z dne 21.03.2011, in Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop A, z dne 31.03.2011) naročnikove (nove) ugotovitve o tem, da je vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna tudi v delu, ki se nanaša na odgovornega projektanta strojne opreme, ni presojala.

Navedeno stališče Državne revizijske komisije pa je očitno poznano tudi naročniku, saj je zapisal, da nova ugotovitev o nepravilnosti in nepopolnosti vlagateljeve ponudbe ni vplivala na njegovo odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 5.000,00 EUR.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini vplačane revizijske takse (5.000,00 EUR).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.06.2011

predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE, Vojkova 1b, Ljubljana
- EPROJEKT d.o.o., Brodišče 9, Trzin
- INŽENIRING ZA VODE d.o.o., Pot za Brdom 102, Ljubljana
- IKB d.o.o., Cesta v Gorice 36, Ljubljana
- ECONO d.o.o., Dimičeva 16, Ljubljana
- GEOLOGIJA d.o.o., Prešernova 2, Idrija
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana