018-132/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Številka: 018-132/2011-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "[i]zdelava izvedbenega načrta kategorizacije in sanacije jeklenih železniških mostov na progi Pragersko - Ormož - Murska Sobota - Hodoš - d.m. za zagotovitev kategorije mostu D4 in svetlega profila GC" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila GRADBENI INšTITUT ZRMK, d. o. o., Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana, ter IMK INŽENIRING, d. o. o., Mencingerjeva ulica 7, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katera zastopa odvetnik mag. Janez Ahlin, Kolodvorska ulica 7, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 20. junija 2011 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 01. aprila 2011 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila številka 411-34/2009zp52, z dne 10. marca 2010 (pravilno: z dne 10. marca 2011).

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984,00 eurov (EUR), in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14. decembra 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, številka 411-34/2009-44, obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila "[i]zdelava izvedbenega načrta kategorizacije in sanacije jeklenih železniških mostov na progi Pragersko - Ormož - Murska Sobota - Hodoš - d.m. za zagotovitev kategorije mostu D4 in svetlega profila GC", vodenega po odprtem postopku, pa je bilo dne 17. decembra 2010 (pod številko objave JN12255/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil in dne 21. decembra 2010 (pod številko dokumenta 377664) v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 247 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 10. marca 2010 (očitna pomota; pravilno dne 10. marca 2011; opomba Državne revizijske komisije) sprejel odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila, številka 411-34/2009zp52 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku "GINEX INTERNATIONAL d.o.o." (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 15. marca 2011, dan kasneje pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 16. marca 2011, poimenovano "Zahteva za dodatno obrazložitev, predlog spremembe odločitve in vpogled v dokumentacijo v postopku odločitve št. 411-34/2009zp52".

Naročnik je dne 22. marca 2011 sprejel dokument, poimenovan "Dodatna obrazložitev odločitve št. 411-34/2000 zp 52", številka 411-34/2009-54, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 23. marca 2011.

Dne 25. marca 2011 je naročnik, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke, prejel vlagateljevo vlogo z dne 24. marca 2011, poimenovano "Ponovni poziv k zagotovitvi vpogleda v ponudbo in celotno razpisno dokumentacijo odločitve št. 411-34/2000 zp 52".

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 04. aprila 2011 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 01. aprila 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in razveljavi odločitev o oddaji naročila, predlaga pa tudi, da se mu povrnejo stroški revizijskega postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da oseba Y. B., navedena v izbrani ponudbi, v trenutku oddaje ponudbe ni izpolnjevala zahteve razpisne dokumentacije, po kateri mora tujejezični odgovorni vodja projekta obvladati slovenski jezik, zaradi česar bi moral naročnik izbrano ponudbo kot nepopolno izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj je namreč prepričan, da v konkretnem primeru potrdil o uspešno zaključenem tečaju slovenskega jezika na stopnji A1 ni mogoče šteti za dokazili, ki bi dokazovali, da oseba Y. B. obvlada slovenski jezik, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. V nadaljnji obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj opozarja na določene nejasnosti oziroma napake formalne narave, ki se nanašajo na obvestilo o oddaji naročila in "obvestilo o dodatni obrazložitvi odločitve".

Naročnik je dne 05. aprila 2011 sprejel dokument številka 411-34/2009-60, poimenovan "Zahteva za dodatno obrazložitev, predlog spremembe odločitve in vpogled v dokumentacijo v postopku odločitve št. 411-34/2009zp52".

Naročnik je dne 21. aprila 2011 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 411-34/2009-63, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je v celoti zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da je v konkretnem primeru potrdili o uspešno zaključenem tečaju slovenskega jezika na stopnji A1 šteti za dokazili, ki dokazujeta, da oseba Y. B. izpolnjuje zahtevo razpisne dokumentacije, določeno v alineji e.2) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI". Naročnik svoje stališče utemeljuje s tem, da v razpisni dokumentaciji ni izrecno navedel, katero stopnjo znanja slovenskega jezika bo štel za ustrezno, niti ni določil drugih kriterijev, po katerih bo preveril ustreznost znanja slovenskega jezika tujejezičnih odgovornih vodij projekta, zato je štel, da je za izpolnjevanje izpostavljene zahteve razpisne dokumentacije zadostno že uspešno zaključeno izobraževanje na stopnji A1. Nedoločnosti ali nejasnosti razpisne dokumentacije namreč ni mogoče šteti v škodo ponudnikom, prav tako pa od ponudnikov ni mogoče zahtevati več, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. V nadaljnji obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik pripoznava, da je pri navedbi časovnega roka, v katerem je oseba Y. B. uspešno zaključila tečaj slovenskega jezika na stopnji A1, pri navedbi datuma prišlo do tipkarske napake.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, po svojem pooblaščencu prejel dne 04. maja 2011, dne 06. maja 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno oddal vlogo z dne 05. maja 2011, poimenovano "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA REVIZIJE PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO" (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 411-34/2009-64, z dne 09. maja 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-132/2011-3, z dne 12. maja 2011, pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejel dne 13. maja 2011, dne 17. maja 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis številka 411-34/2009-67, z dne 16. maja 2011, poimenovan "Odstop dokumentacije".

Državna revizijska komisija je vlagatelja in naročnika z dopisom številka 018 - 132 / 2011 - 5, z dne 31. maja 2011, obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik, kakor to izhaja iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb številka 411-34/2009 zp 47, z dne 27. januarja 2011, pa tudi iz odločitve o oddaji naročila, prejel dve pravočasni ponudbi, in sicer izbrano ponudbo ter ponudbo vlagatelja.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom spor v tem, ali je v konkretnem primeru potrdili o uspešno zaključenem (60-urnem) (intenzivnem) tečaju slovenskega jezika na stopnji A1 za osebo Y. B., predloženi v izbrani ponudbi, šteti za dokazili, ki dokazujeta izpolnjevanje zahteve razpisne dokumentacije, določene v alineji e.2) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI". V posledici navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim določil, da mora biti ponudba podana v skladu z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisnimi pogoji, sicer jo bo naročnik izločil iz postopka javnega naročanja (zadnji odstavek točke "2. Izdelava ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI"). Da bo ponudba štela za popolno, so morali ponudniki (v njej) priložiti vse dokumente in priloge, ki jih je zahteval naročnik (prvi odstavek točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI"), pri čemer je naročnik določil, da mora biti odgovorni vodja projekta oseba, ki izpolnjuje pogoje po veljavnem zakonu o graditvi objektov, ima najmanj 8 let delovnih izkušenj in obvlada slovenski jezik. Glede tujejezičnega odgovornega vodje projekta je naročnik zapisal, da je dolžan v ponudbi predložiti dokazilo, da obvlada slovenski jezik (alineja e.2) slednje omenjene točke omenjenega poglavja).

Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec številka 8, poimenovan "SPISEK STROKOVNJAKOV, KI BODO SODELOVALI PRI IZVEDBI POGODBE" (označen s številko 000040). V omenjenem obrazcu je kot strokovnjak, ki bo sodeloval pri izvajanju pogodbe, kot prva v tabeli navedena tudi oseba Y. B., glede katere je iz razpisnega obrazca številka 9, poimenovanega "PODATKI O STROKOVNJAKIH IN NJIHOVE IZKUšNJE OZ. REFERENCE" (označenega s številko 000042), razvidno, da bo v razpisanem javnem naročilu izvajala naloge odgovornega vodje projekta (področje projektiranja železniških premostitvenih objektov). Dokazila, da oseba Y. B. obvlada slovenski jezik, Državna revizijska komisija v izbrani ponudbi ni našla.

Ker je naročnik ugotovil, da je izbrana ponudba formalno nepopolna, je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z Zahtevo za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, številka 411-34/2009-50, z dne 22. februarja 2011, pozval, da mu pošlje oziroma osebno dostavi dokazilo, da oseba Y. B., v izbrani ponudbi imenovana (kot) vodja projekta, obvlada slovenski jezik. Naročnik je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, tudi opozoril, da bo njegovo ponudbo, če je ne bo dopolnil v postavljenem roku, izločil.

Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je svojo ponudbo dopolnil z vlogo številka K_D 03-01 DŽI_Mostovi_Pragersko-Hodoš, z dne 01. marca 2011, poimenovano "Dopolnitev formalno nepopolne ponudbe;" "Ponudba št. 10/2011 z dne 27.01.2011", katere priloga sta tudi dve potrdili. Iz prvega potrdila (z dne 25. februarja 2011), ki ga je izdal in potrdil "JEZIKOVNI BIRO LINDIČ D.O.O.", izhaja, da je oseba Y. B. v njihovi jezikovni šoli vpisana v 120-urni intenzivni tečaj slovenskega jezika, pri čemer je s programom tečaja pričela dne 02. novembra 2010, dne 22. januarja 2011 pa je uspešno opravila interni preizkus znanja slovenskega jezika (na stopnji A1). Prav tako je iz prvega potrdila (z dne 25. februarja 2011), ki ga je izdal in potrdil "JEZIKOVNI BIRO LINDIČ D.O.O.", razvidno, da kandidatka (oseba Y. B.) s tečajem slovenskega jezika nadaljuje na stopnji A1, drugi del. Iz drugega potrdila (z dne 22. januarja 2011), ki ga je izdal in potrdil "JEZIKOVNI BIRO LINDIČ D.O.O.", izhaja, da je oseba Y. B. v času od 02. novembra 2010 do 22. januarja 2011 uspešno zaključila tečaj slovenskega jezika "stopnja A1", "število ur 60", "literatura ABC 1,2,3 GREMO".

V posledici navedenega Državna revizijska komisija kot ključna pravno relevantna dejstva v konkretnem primeru izpostavlja, da
âˆ" je naročnik v razpisni dokumentaciji glede tujejezičnega odgovornega vodje projekta zapisal, da je dolžan v ponudbi predložiti dokazilo, da obvlada slovenski jezik (alineja e.2) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI"),
âˆ" je iz izbrane ponudbe razvidno, da bo oseba Y. B. v razpisanem javnem naročilu izvajala naloge odgovornega vodje projekta (razpisni obrazec številka 9, poimenovan "PODATKI O STROKOVNJAKIH IN NJIHOVE IZKUšNJE OZ. REFERENCE", označen s številko 000042), kar pomeni, da bi bilo potrebno zanjo (kot tujejezičnega odgovornega vodjo projekta) v ponudbi predložiti dokazilo, da obvlada slovenski jezik,
âˆ" dokazila, da oseba Y. B. obvlada slovenski jezik, v izbrani ponudbi ni najti,
âˆ" je naročnik, ko je ugotovil, da je izbrana ponudba formalno nepopolna, ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pozval, da mu pošlje oziroma osebno dostavi dokazilo, da oseba Y. B., v izbrani ponudbi imenovana (kot) vodja projekta, obvlada slovenski jezik,
âˆ" je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v posledici (v prejšnji alineji omenjenega poziva) naročniku posredoval potrdili, ki ju je izdal in potrdil "JEZIKOVNI BIRO LINDIČ D.O.O.", pri čemer je na njuni podlagi mogoče zaključiti, da je oseba Y. B. v omenjeni jezikovni šoli vpisana v 120-urni intenzivni tečaj slovenskega jezika, da je s programom tečaja pričela dne 02. novembra 2010, da je dne 22. januarja 2011 uspešno opravila interni preizkus znanja slovenskega jezika (na stopnji A1), da s tečajem slovenskega jezika nadaljuje na stopnji A1, drugi del, pa tudi, da je oseba Y. B. v času od 02. novembra 2010 do 22. januarja 2011 uspešno zaključila tečaj slovenskega jezika "stopnja A1", "število ur 60", "literatura ABC 1,2,3 GREMO".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti prvo potrdilo (z dne 25. februarja 2011) niti drugo potrdilo (z dne 22. januarja 2011), ki ju je izdal in potrdil "JEZIKOVNI BIRO LINDIČ D.O.O.", ne izkazujeta in ne dokazujeta, da oseba Y. B. (kot tujejezični odgovorni vodja projekta) obvlada slovenski jezik, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila (alineja e.2) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI"). Iz omenjenih potrdil namreč jasno izhaja, da oseba Y. B. še ni opravila 120-urnega (intenzivnega) tečaja slovenskega jezika na stopnji A1, saj, kakor to izhaja iz prvega potrdila (z dne 25. februarja 2011), ki ga je izdal in potrdil "JEZIKOVNI BIRO LINDIČ D.O.O.", "[k]andidatka s tečajem slovenskega jezika nadaljuje na stopnji A1, drugi del" (na podlagi česar bi se dalo zaključiti, da je oseba Y. B. do dne 22. januarja 2011 opravila 60-urni (intenzivni) tečaj slovenskega jezika na stopnji A1, torej zgolj prvi del 120-urnega (intenzivnega) tečaja slovenskega jezika na stopnji A1).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je Skupni evropski referenčni okvir za jezike (v angleškem jeziku: Common European Framework of Reference for Languages) potrebno v konkretnem primeru izpostaviti vsaj primerjalno, saj
âˆ" predstavlja zbirko smernic za opisovanje ravni pri učenju tujih jezikov,
âˆ" je njegov namen doseganje večje enotnosti na področju učenja tujih jezikov v državah članicah Evropske unije,
âˆ" tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na peti strani) "ne oporeka temu, da se je v Evropi kot standard opisovanja jezikovnih spretnosti uveljavil standard Sveta Evrope", to je "Skupni referenčni okvir za jezike",
âˆ" iz potrdil, ki ju je izdal in potrdil "JEZIKOVNI BIRO LINDIČ D.O.O.", izhaja stopnja znanja slovenskega jezika, označena kot stopnja A1 (kar v posledici pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno ugotoviti vsebino uspešno zaključene stopnje A1, saj je že na podlagi omenjenih potrdil in pregleda spletnih strani nekaterih ostalih jezikovnih šol zaključiti, da je Skupni evropski referenčni okvir za jezike uveljavljen tudi v slovenski praksi jezikovnih tečajev).
Skupni evropski referenčni okvir za jezike definira cilje jezikovnega znanja na šestih ravneh, pri čemer je najnižja (najbolj osnovna) raven prav raven A1. Slušno razumevanje omenjene ravni (A1) pomeni, da zna oseba, ki je uspešno zaključila stopnjo A1, pri počasnem in razločnem govoru razumeti posamezne pogosto rabljene besede in najosnovnejše besedne zveze, ki se nanašajo nanjo, na njeno družino in neposredno življenjsko okolje. Bralno razumevanje pomeni, da oseba, ki je uspešno zaključila stopnjo A1, razume posamezna pogosto rabljena poimenovanja, besede in preproste povedi (na primer na obvestilih, plakatih in v katalogih), govorno pa se zna preprosto pogovarjati, če je sogovornik pripravljen svoje izjave ponoviti počasneje, jih parafrazirati ali pa ji je pripravljen pomagati pri oblikovanju misli. Postavljati zna preprosta vprašanja, ki se tičejo trenutnih potreb in splošnih tem, na (takšna) preprosta vprašanja pa zna tudi odgovarjati. V smislu govorne produkcije zna oseba, ki je uspešno zaključila stopnjo A1, uporabljati preproste besedne zveze in povedi, s katerimi lahko opiše kje živi, opiše pa lahko tudi ljudi, ki jih pozna. Pisno se izraža s kratkimi, preprostimi sporočili (na primer s sporočili na razglednice, kot je sporočilo: pošiljam vam počitniške pozdrave). Oseba, ki je uspešno zaključila stopnjo A1, zna izpolnjevati obrazce z osebnimi podatki, na primer z vnosom njenega imena, državljanstva in naslova na hotelski obrazec.

Upoštevaje doslej navedeno, zahteve razpisne dokumentacije in predmet zadevnega javnega naročila Državna revizijska komisija zaključuje, da v konkretnem primeru potrdila o uspešno zaključenem 60-urnem (intenzivnem) tečaju slovenskega jezika na stopnji A1 ni mogoče šteti za dokazilo, ki bi dokazovalo, da oseba Y. B. obvlada slovenski jezik, kot je bilo to zahtevano v alineji e.2) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI". Omenjenega zaključka ne more spremeniti niti dejstvo, da "[k]andidatka s tečajem slovenskega jezika nadaljuje na stopnji A1, drugi del". Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, morata namreč ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila vsebinsko izpolnjevati pogoje v trenutku poteka roka za predložitev ponudb.

Omenjenega zaključka prav tako ne more spremeniti dejstvo, da v konkretnem primeru naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno navedel, katera dokazila bo štel za ustrezna glede dokazovanja zahteve razpisne dokumentacije, da tujejezični odgovorni vodja projekta obvlada slovenski jezik (alineja e.2) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI"). Naročnik je namreč že s postavitvijo omenjene zahteve razpisne dokumentacije določil vsebino, ki mora izhajati iz dokazila (to je, da tujejezični odgovorni vodja projekta obvlada slovenski jezik), ob tem pa ni določil zgolj nabora dokazil, ki izkazujejo (dokazujejo) izpolnjevanje vsebine omenjene zahteve razpisne dokumentacije. Dejstva, da nabor dokazil, s katerimi se dokazuje (vsebinsko) izpolnjevanje omenjene zahteve razpisne dokumentacije, ni določen, v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) ni dopustno interpretirati na način, da bi se v posledici omenjene opustitve določitve nabora dokazil po poteku roka za prejem ponudb lahko posegalo v sicer določeno vsebino zahteve razpisne dokumentacije. Vsebina dokazila, s katerim se dokazuje izpolnjevanje določene zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji, namreč že ob upoštevanju namena in smisla instituta dokazovanja oziroma dokazil (posledično) sledi vsebini zahteve razpisne dokumentacije, ki se z njo dokazuje. Dejstvo, da nabor dokazil, s katerimi se dokazuje (vsebinsko) izpolnjevanje izpostavljene zahteve razpisne dokumentacije, ni določen, je tako mogoče interpretirati zgolj na način, da ponudnik lahko s katerimkoli ustreznim dokazilom (na primer s potrdilom šole, s potrdilom jezikovne šole, z lastno izjavo ali kako drugače) dokazuje vsebino zahteve razpisne dokumentacije, da tujejezični odgovorni vodja projekta obvlada slovenski jezik, ne pa, da to lahko stori z vsebino dokazila, ki ne ustreza zahtevi razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ob tem pritrjuje naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na tretji strani) zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni "izrecno navedel, katero stopnjo bo štel za ustrezno niti ni določil drugih kriterijev, po katerih bo preveril ustreznost znanja slovenskega jezika", vendar pa obenem (v nasprotju s stališčem naročnika) zaključuje, da iz razlogov, ki so bili navedeni doslej, ni dopustno šteti, da je za izpolnjevanje izpostavljene zahteve razpisne dokumentacije zadostno že "uspešno zaključeno izobraževanje na stopnji A1". V konkretnem primeru namreč ne gre za takšno vsebino določbe razpisne dokumentacije (posledično pa tudi zahtevanega dokazila), ki bi dopuščala razlago, da je za njeno izpolnjevanje zadostno že "uspešno zaključeno izobraževanje na stopnji A1", pač pa bi eventualno (morebiti) lahko šlo za določeno nejasnost razpisne dokumentacije v omenjenem delu (pa še to ni nujno) zgolj in šele v primeru, če bi na primer ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi za osebo Y. B. predložil dokazilo, iz katerega bi izhajalo, da je uspešno zaključila tečaj slovenskega jezika na kateri od preostalih (višjih) stopenj znanja slovenskega jezika. Upoštevaje dejansko stanje (zlasti vsebino izbrane ponudbe po njeni dopolnitvi ter konkretne določbe razpisne dokumentacije) pa je jasno, da je v konkretnem primeru naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora tujejezični odgovorni vodja projekta obvladati slovenski jezik, česar pa predloženi potrdili o uspešno zaključenem 60-urnem (intenzivnem) tečaju slovenskega jezika tujejezičnega odgovornega vodje projekta na stopnji A1, ki ju je izdal in potrdil "JEZIKOVNI BIRO LINDIČ D.O.O.", ne izkazujeta (dokazujeta).

V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v konkretnem primeru in ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadevnega primera uspel izkazati in dokazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je izbrana ponudba (po njeni dopolnitvi) v izpostavljenem delu popolna, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 in določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti še zadnji odstavek točke "2. Izdelava ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI", prvi odstavek točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI" ter alinejo e.2) slednje navedene točke omenjenega poglavja), vse v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, pa tudi v povezavi z 9. členom ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov). V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, izbrane ponudbe pa naročnik niti po njeni dopolnitvi ne bi smel šteti za popolno, saj v njej (tudi po dopolnitvi ponudbe) glede tujejezičnega odgovornega vodje projekta (torej osebe Y. B., ki naj bi v razpisanem javnem naročilu izvajala naloge odgovornega vodje projekta) ni predloženo dokazilo, da ta obvlada slovenski jezik (alineja e.2) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI"). Z opisanim ravnanjem naročnik tudi ni zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (prvi odstavek 9. člena ZJN-2), v posledici pa gre smiselno pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (na strani 12) med drugim zatrjuje, da oseba Y. B. "v trenutku oddaje ponudbe ni izpolnjevala:" "zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije", kakor tudi, da bi moral naročnik iz navedenih razlogov "ponudbo izbranega ponudnika" "kot nepopolno izločiti iz nadaljnjega postopka". Naročnik je namreč tisti, ki je oblikoval določbe razpisne dokumentacije in jih zapisal na način, ki kar najbolj ustreza predmetu javnega naročila, Državna revizijska komisija pa je že v več svojih odločitvah (sklepih) zapisala, da po poteku roka za prejem ponudb vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, temveč lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je izvedbo dokaznega predloga vlagatelja, da "Državna revizijska komisija izvede dokaz zaslišanja imenovane odgovorne vodje del, da se prepriča o njenem znanju slovenskega jezika (saj bo zelo verjetno že iz osnovne komunikacije razvidno, da predlagana odgovorna vodja del ne obvlada niti osnovnega slovenskega izrazoslovja) oziroma angažira ustreznega neodvisnega izvedenca, ki bo opravil razgovor z omenjeno osebo in podal svoje mnenje glede "znanja" oziroma "obvladovanja" slovenskega jezika", zavrnila, saj ta ne bi mogla vplivati na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, prav tako pa gre za dokazni predlog, ki je neprimeren za ugotovitev dejstva, ki naj bi se z njim dokazovalo. Zaslišanje "imenovane odgovorne vodje del" v času odločanja o vlagateljevem zahtevku za revizijo namreč ne bi moglo odražati stopnje znanja slovenskega jezika, s katero je oseba Y. B. komunicirala v trenutku poteka roka za prejem ponudb, pač pa bi lahko odražalo zgolj stopnjo znanja slovenskega jezika, s katero oseba Y. B. komunicira v trenutku njenega zaslišanja (vključno in neločljivo z njenim nadaljevanjem tečaja slovenskega jezika po 22. januarju 2011). Stopnja znanja slovenskega jezika, s katero bi oseba Y. B. komunicirala v trenutku njenega morebitnega zaslišanja, pa v konkretnem primeru ni pravno relevantna za presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja (in njegovo oceno, da je izbrana ponudba popolna).

Ker so že doslej ugotovljene kršitve naročnika narekovale ugoditev vlagateljevemu zahtevku za revizijo (kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa), Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala preostalih v zahtevku za revizijo zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika (vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo "opozarja še na določene nejasnosti oz. napake formalne narave, ki se nanašajo na obvestilo o oddaji naročila in obvestilo o dodatni obrazložitvi odločitve"). Tudi obravnava preostalih v zahtevku za revizijo zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika namreč ne bi v ničemer vplivala na zadevno odločitev Državne revizijske komisije.

V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 01. aprila 2011 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila številka 411-34/2009zp52, z dne 10. marca 2010 (pravilno: z dne 10. marca 2011).

Čeprav navedeno ni vplivalo na zadevno odločitev Državne revizijske komisije, Državna revizijska komisija smiselno pritrjuje vlagatelju, ki v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zatrjuje, da
âˆ" si naročnik "napačno razlaga vsebino revizijskega zahtevka, ki se v nobenem delu ne nanaša na vsebino razpisne dokumentacije",
âˆ" so navedbe naročnika "glede tega, da postane razpisna dokumentacija "aksiom"", "vzete iz konteksta odločitev DKOM",
âˆ" si je naročnik "pri sprejemu sklepa o revizijskem zahtevku" "napačno interpretiral dosedanje odločitve DKOM".

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji (po vsebini) predlaga, naj odloči, da mu je naročnik dolžan povrniti "stroške revizijskega postopka", to je
âˆ" "taksa za postopek revizije",
âˆ" "stroški odvetniškega zastopanja ter priprave in vložitve revizijskega zahtevka" v znesku "1.400,00 EUR",
âˆ" "Tar.št. 6000 pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov" v znesku "12,90 EUR",
âˆ" "Tar.št. 6002 pavšalni znesek za PTT" "20,00 EUR" (oziroma "20 EUR materialnih stroškov"),
âˆ" "20% DDV",
in sicer "v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila".

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti tretji in šesti odstavek 22. člena ZRPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške, nastale z revizijo:
- takso (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 - ZOdv-C in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem primeru za povprečen primer,
- izdatke v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (tarifni številki 6000 in 6002),
- 20 % davek na dodano vrednost v višini 164,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado in izdatke za revizijski postopek (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 20. junija 2011, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščeni odvetnik, ki zastopa vlagatelja, v seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec),
skupaj torej 5.984,00 eurov (EUR). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila priglašenih stroškov nad priznanimi, ker jih glede na upoštevanje okoliščin in težavnosti primera ne ocenjuje za potrebne stroške (tretji odstavek 22. člena ZRPJN)

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984,00 eurov (EUR), in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20. junija 2011


Predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor
- odvetnik mag. Janez Ahlin, Kolodvorska ulica 7, 1000 Ljubljana (dva izvoda izvirnika sklepa)
- GINEX INTERNATIONAL, d. o. o., Rejčeva ulica 3, 5000 Nova Gorica
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije