018-106/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, informacijske, splošne medicinske opreme in medicinskih aparatov za Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana objekt R", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj OLYMPUS SLOVENIJA, trgovina in storitve, d.o.o., Baznikova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 17. 6. 2011

odločila:

1. Vlagateljev primarni zahtevek, da se razveljavi celoten postopek javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, informacijske, splošne medicinske opreme in medicinskih aparatov za Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana objekt R", se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljev prvi podrejeni zahtevek, da se razveljavi razpisna dokumentacija postopka javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, informacijske, splošne medicinske opreme in medicinskih aparatov za Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana objekt R", in sicer v delu, ki določa "zagotovljen servis z osnovnimi rezervnimi deli za predlagane dobave opreme, ki jo ponuja v garancijskem in pogarancijskem obdobju (originalno izjavo ali zagotovilo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega prodajalca)", se zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagateljevemu drugemu podrejenemu zahtevku se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 4, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4300-81/2008-413" z dne 3. 3. 2011.

4. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10. 12. 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 15. 1. 2010, pod št. objave JN371/2010, in v Uradnem listu EU dne 19. 1. 2010, pod št. objave 2010/S 12-015103.

Naročnik je dne 12. 4. 2010 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4300-81/2008-294, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda v sklopu 2 ponudniku Olympus Slovenija, d.o.o., v sklopu 3 ponudniku Sanolabor, d.d., v sklopu 4 ponudniku Olympus Slovenija, d.o.o., medtem ko je za vse ponudbe iz sklopa 1 naročnik ocenil, da so neprimerne in je zato postopek javnega naročilo v tem sklopu zaključil kot neuspešnega. Na podlagi vloženega zahtevka za revizijo enega izmed ponudnikov je Državna revizijska komisija dne 22. 9. 2010 sprejela sklep št. 018-198/2010-10, s katerim je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila št. 4300-81/2008-294 z dne 12. 4. 2010, in sicer v vseh štirih sklopih.

Naročnik je dne 15. 11. 2010 v sklopu 4 - Medicinski aparati izdal novo odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je postopek oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu 4 zaključil kot neuspešnega. Tudi zoper navedeno odločitev je bil vložen zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-005/2011-4 z dne 21. 1. 2011 ugodila in razveljavila odločitev o zaključku postopka.

Naročnik je dne 3. 3. 2011 sprejel novo odločitev o oddaji predmetnega naročila v sklopu 4 (dokument št. 4300-81/2008-413), in sicer, da se naročilo v tem sklopu odda ponudniku MOLLIER, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji je hkrati razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, in sicer zato, ker je ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev kadrovske in tehnične sposobnosti.

Zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 4 z dne 3. 3. 2011 je vlagatelj z vlogo z dne 14. 3. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naj bi bila naročnikova ugotovitev o nepravilnosti njegove ponudbe napačna, napačna pa naj bi bila tudi ugotovitev o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. V zvezi s svojo ponudbo vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval zagotovitev servisa z osnovnimi rezervnimi deli za predlagane dobave opreme, ki jo ponudnik ponuja v garancijskem in pogarancijskem obdobju. Na vprašanje enega izmed ponudnikov je naročnik odgovoril, da se servis z osnovnimi rezervnimi deli ponuja za vse sklope. To pomeni, da ni bilo treba podati izjave za vsak posamezen element (artikel, instrument), temveč za sklop, kar je vlagatelj tudi storil. Vlagateljeve izjave se nanašajo na celoten sklop, in sicer na vse artikle, za katere je servis z osnovnimi rezervnimi deli sploh možen. Svedri in set instrumentov za sialedoskopijo, dilatacijo in disekcijo izvodila, ki jih je vlagatelj ponudil od proizvajalca Karl Storz, predstavljajo potrošni material, zato servisa z osnovnimi rezervnimi deli ni mogoče zagotavljati. Vlagatelj navaja, da je zato zadostil pogoju tehnične sposobnosti, ne da bi predložil izjavo o zagotavljanju servisa z osnovnimi rezervnimi deli za te instrumente. Tudi iz same formulacije zahteve v zvezi s servisom je po mnenju vlagatelja razvidno, da se zahteva zagotavljanje servisa za opremo, ki ima rezervne dele, ne pa tudi za posamezne instrumente, ki so samostojni potrošni instrumenti brez rezervnih delov. Naročnik zato ne more zahtevati servisa za samostojne instrumente, ki so potrošni material.

Vlagatelj je naročniku že pojasnil, da je endoskopska oprema proizvajalca Karl Storz izključno potrošne narave in za večkratno uporabo. Ob poškodbi instrumentov se le-ti zavržejo in nadomestijo z novimi, servis pa se ne opravlja. Kljub temu je vlagatelj predložil izjavo o servisiranju družbe Albert Orvosi Muszer Ker BT, ki jo je naknadno umaknil. Vlagatelj zato meni, da je za sklop 4 podal ustrezno izjavo o servisiranju za vso opremo, ki je predmet servisiranja, zaradi česar je njegova ponudba popolna. Naročnik ponudbe tudi sicer ne bi smel označiti za nepravilne, saj zahteva v zvezi s servisiranjem ni zakonsko predpisana.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je razpisna dokumentacija, če bi jo razumeli na način, da se zahteva za servisiranje nanaša tudi na instrumente, diskriminatorna. Po mnenju vlagatelja je naročnik to zahtevo nedopustno razširil, in sicer na obveznost servisiranja za instrumente, kjer servisa ni mogoče izvajati. Vlagatelj navaja, da je bil po pregledu dokumentacije prepričan, da se zahteva za servisiranje ne nanaša na potrošni material. V primeru, da bi bila dopuščena taka široka razlaga, pa vlagatelj meni, da je zahteva v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja. Te kršitve vlagatelj objektivno ni mogel ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb, saj je bil s tako široko interpretacijo seznanjen šele po poteku roka. Ob tem se vlagatelj sklicuje na prakso Državne revizijske komisije, da nejasnih določil razpisne dokumentacije ni dopustno razlagati v škodo ponudnikov. Zahteva v zvezi s servisiranjem ni jasna, saj si jo je vlagatelj razlagal na en način, naročnik pa preširoko na drugega. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik specificirati, za katero opremo zahteva servis, ali pa to vsaj pojasniti v odgovoru na vprašanje. Zahteva, da mora ponudnik zagotoviti servis tudi za potrošni material, je nepovezana s predmetom javnega naročila in nesorazmerna, pa tudi diskriminatorna, saj je edini ponudnik, ki lahko zadosti temu pogoju, družba Karl Storz Endoskopija, d.o.o., ki pa je podizvajalec izbranega ponudnika. Vlagatelj je bil prisiljen ponuditi instrumente proizvajalca Karl Storz, po podaji zahtevane dopolnitve pa je ta proizvajalec prisilil dobavitelja Albert Orvosi Muszer, da je poslal umik izjave o servisiranju. Proizvajalec Karl Storz tako na vsak način onemogoča vlagatelja, da bi priskrbel izjavo o servisiranju, ter to omogoča le izbranemu ponudniku.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je naročnik izbranega ponudnika večkrat pozival k dopolnitvi ponudbe in mu tudi podaljšal rok, ker posredovana izjava ni bila v skladu z zahtevami. Izbrani ponudnik ponudbe ni dopolnil v roku in bi jo naročnik zato moral izločiti, česar pa ni storil, temveč ga je ponovno pozval k dopolnitvi. Naročnik je s tem kršil načelo enakopravne obravnave, saj vlagatelju takega dopolnjevanja ni omogočil. Vlagatelj v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil nekaterih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Po mnenju vlagatelja je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, saj mu ni omogočil vpogleda v bistvene dele ponudbe izbranega ponudnika, ki je na vpogledu predložil sklep o varovanju poslovnih skrivnosti, v skladu s katerim je za poslovno skrivnost označil celotno ponudbo, razen podatkov, ki so po zakonu javni. Vlagatelj navaja, da mu je bilo onemogočeno učinkovito pravno varstvo, saj se ni mogel seznaniti z vsemi deli ponudbene dokumentacije, zlasti pa tistimi, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev, med njimi tehnične specifikacije. Ob preverjanju tehničnih specifikacij bi vlagatelj lahko ugotovil, ali ponudba izbranega ponudnika sploh izpolnjuje vse naročnikove pogoje.

Na podlagi navedenega vlagatelj primarno predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Podrejeno vlagatelj predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v delu, kjer naročnik zahteva zagotovljen servis z rezervnimi deli za predlagane dele dobave. Podrejeno vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj je Državno revizijsko komisijo dne 11. 4. 2011 obvestil, da nadaljuje postopek na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN, saj je naročnik popoln zahtevek za revizijo prejel 15. 3. 2011, kar pomeni, da se je 20-dnevni rok za posredovanje odločitve o zahtevku za revizijo iztekel 4. 4. 2011.

Po pozivu Državne revizijske komisije je naročnik z dopisom z dne 3. 5. 2011 odstopil dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 4, utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V predmetnem revizijskem postopku je treba odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, in sicer zato, ker naj vlagatelj ne bi izpolnil pogoja kadrovske oz. tehnične sposobnosti iz odstavka D9 točke 2.5.3 razpisne dokumentacije.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, pa neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilno oz. nepopolno ponudbo mora naročnik izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Izhodišče za določanje tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v drugem odstavku določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, in sicer na enega ali več načinov, kot so določeni v drugem odstavku 45. člena ZJN-2. Točki b) in c) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 določata, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ali z opisom tehnične opreme in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti. Zahtevo v zvezi s servisiranjem dobavljene opreme je mogoče obravnavati tako v povezavi z navajanjem tehničnega (servisnega) osebja, ki bo skrbelo za nadzor kakovosti, kot tudi v povezavi z opisom (servisnih) ukrepov, ki jih ponudnik izvaja za zagotovitev kakovosti. Ponudba, ki kljub zahtevi naročnika ne zagotavlja ustreznega servisiranja, je zato nepravilna, saj ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Hkrati je taka ponudba tudi neprimerna, saj s tem, ko ne zagotavlja ustreznega servisa za blago, ki je predmet javnega naročila, ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je zahtevo v zvezi s servisiranjem določil v točki 2.3.2 (Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo) navodil, in sicer v podtočki 13 prvega dela, kjer je navedel:

"Zagotovljen servis z osnovnimi rezervnimi deli za predlagane dele dobave opreme, ki jo ponuja v garancijskem in po garancijskem obdobju (originalno izjavo ali zagotovilo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega prodajalca)."

Enako zahtevo je naročnik določil tudi v točki 2.5.3 (Sposobnost ponudnikov) navodil, podtočki D9 (Tehnična in kadrovska sposobnost), kjer je še zapisal, da je potrebno za servis medicinske in specialne medicinske opreme priložiti dokazilo o izvajanju oziroma zagotovitvi teh storitev.

Kot navaja že vlagatelj, je naročnik na vprašanje enega izmed ponudnikov, ali je treba priložiti dokazilo o zagotavljanju servisiranja (originalno izjavo ali zagotovilo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega prodajalca) le za medicinsko in specialno medicinsko opremo, saj naj bi bilo pri pohištvu za določene artikle nemogoče zagotoviti servisiranje, odgovoril:

"Zagotovljen mora biti servis z osnovnimi rezervnimi deli za predlagane dobave opreme, ki jo ponujate v garancijskem in po garancijskem obdobju (potrebna originala izjava ali zagotovilo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega prodajalca) za vse sklope v predmetnem javnem naročilu."

Na nadaljnje vprašanje enega izmed ponudnikov, ali lahko za opremo, ki nima zagotovljenega servisa v RS oziroma je ni smotrno popravljati, poda izjavo, da bo slednja v primeru okvare zamenjana z novo, pa je naročnik odgovoril:

"Ponudnik mora opisati način zagotavljanja servisa, ki mora biti v skladu z razpisnimi zahtevami in splošnimi garancijskimi pogoji. V primeru okvare mora zagotoviti nadomestilo okvarjene opreme z opremo, ki ustreza vsem zahtevam dobavljene opreme."

Iz citiranih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval izjave proizvajalcev oz. njihovih pooblaščenih prodajalcev, da za ponujene dele medicinske in specialne medicinske opreme zagotavljajo ustrezno servisiranje in rezervne dele. Ob tem je na izrecno vprašanje enega izmed ponudnikov, ki se je nanašalo na opremo, ki je ni smotrno popravljati, pojasnil, da je potrebno zagotoviti zamenjavo okvarjene opreme z opremo, ki ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v sklepu št. 018-198/2010-10 z dne 22. 9. 2010, je vlagatelj v ponudbi predložil lastno izjavo, ki jo je potrdil s svojim podpisom in žigom, da bo zagotavljal servis in oskrbovanje z rezervnimi deli za vso opremo, ki je ponujena v ponudbi, za čas trajanja garancije in tudi po poteku garancije, v skladu z zakonom in zahtevami. Državna revizijska komisija je takrat ocenila, da takšna skupna izjava ne ustreza naročnikovi zahtevi iz točke 2.3.2 oz. 2.5.3 razpisne dokumentacije, ki je zahtevala originalno izjavo ali zagotovilo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega prodajalca o zagotovljenem servisu z osnovnimi rezervnimi deli za predlagane dele dobave opreme, ki jo ponuja v garancijskem in po garancijskem obdobju, zaradi česar je, ob upoštevanju zahtev iz razpisne dokumentacije in pridobljenih pojasnil ponudnikov, zaključila, da je naročnik vlagatelju priznal sposobnost na podlagi dokazil, ki niso bila ustrezna. Ker predložena dokazila niso bila ustrezna oziroma niso bila predložena s strani pravih oseb, je Državna revizijska komisija ocenila, da gre za formalne pomanjkljivosti in da bi moral naročnik vlagatelja pozvati k njihovi odpravi.

Na podlagi sklepa Državne revizijske komisije je naročnik vlagatelja dne 24. 9. 2010 pozval, naj ponudbo dopolni v skladu z zahtevo točke 2.3.2 razpisne dokumentacije tako, da predloži originalno izjavo ali zagotovilo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega prodajalca o zagotovljenem servisu za ponujeno opremo z osnovnimi rezervnimi deli. Kot je razvidno iz dokumentacije, je vlagatelj naročniku na podlagi poziva posredoval dopolnitev ponudbe, v katero je predložil izjavo družbe Albert Orvosi Muszer o servisiranju endoskopskih instrumentov Karl Storz, tej izjavi pa je vlagatelj priložil lastno izjavo, v kateri navaja:

"Endoskopska oprema proizvajalca Karl Storz, ki jo je Olympus Slovenija d.o.o. ponudil v točki 3.3 / 33.1.3.9.1, to je

2 kosa Ročni sveder in
2 kpl Popolni set instrumentov za sialendoskopijo, dilatacijo in disekcijo izvodila

je izključno potrošne narave in za večkratno uporabo. To so ročni instrumenti za opravljanje endoskopskih posegov - sialedoskopij. Življenjska doba takih instrumentov je izključno odvisna od intenzivnosti uporabe. Ob poškodbi instrumentov se le-ti zavržejo in nadomestijo z novimi: servis se ne opravlja saj ni rentabilen.
Olympus Slovenija d.o.o. izjavlja, da bo, vse poškodovane instrumente v garancijski in pogarancijski dobi zamenjal za enakovredne v roku 24 ur."

Kot je nadalje razvidno iz dokumentacije, je vlagatelj naročnika z vlogo z dne 4. 11. 2010 obvestil, da je družba Albert Orvosi Muszer umaknila izjavo o servisiranju, pri čemer je ponovno pojasnil, da za te dele opreme servis ni potreben, ker se po koncu življenjske dobe instrument zavrže in zamenja z novim.

Čeprav je iz dokumentacije razvidno, da je vlagatelj sprva predložil izjavo družbe Albert Orvosi Muszer o servisiranju instrumentov proizvajalca Karl Storz, zatem pa je naročnika obvestil, da jo je bila ta družba prisiljena umakniti, zaradi česar z njo ne razpolaga več, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevi ponudbi v tem delu ni mogoče očitati neizpolnjevanja zahteve iz točke 2.3.2 oz. 2.5.3 razpisne dokumentacije. Potrebno je namreč pritrditi vlagatelju, ki navaja, da zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanaša na zagotavljanje servisiranja, ni mogoče razumeti na način, da mora biti servis zagotovljen tudi za opremo, ki tega ne potrebuje, ker je potrošne narave. To je razvidno tudi iz citiranega odgovora naročnika na vprašanje št. 55, ali je dopustno za opremo, ki je ni smotrno popravljati, podati izjavo, da bo slednja v primeru okvare zamenjana z novo, saj je naročnik izrecno pojasnil, da mora v tem primeru ponudnik opisati način zagotavljanja servisa oz. da mora zagotoviti nadomestilo okvarjene opreme z opremo, ki ustreza vsem zahtevam dobavljene opreme. Naročnik je torej v tem pojasnilu odstopil od zahteve, da mora biti predložena izjava proizvajalca ali pooblaščenega prodajalca o servisiranju opreme, saj v tem primeru zadostuje opis ponudnika o načinu zagotavljanja servisa oz. zagotovilo, da bo okvarjena potrošna oprema nadomeščena z novo. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik, kljub določilom ZRPJN, o zahtevku za revizijo ni odločil in tudi ni podal nobenih argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, da navedbe vlagatelja o potrošni naravi endoskopske opreme proizvajalca Karl Storz ne bi držale oz. da gre dejansko za opremo, ki vendarle potrebuje servis, ne pa zgolj zamenjave. Ker je vlagatelj v dopolnitvi ponudbe podal izrecno izjavo, v kateri je pojasnil, da je oprema proizvajalca Karl Storz, ki jo ponuja v svoji ponudbi, potrošne narave in za večkratno uporabo, ter da bo vse poškodovane instrumente v garancijski in pogarancijski dobi zamenjal za enakovredne v roku 24 ur, Državna revizijska komisija zaključuje, da ni mogoče ugotoviti neizpolnjevanja zahteve iz točke 2.3.2 oz. 2.5.3 razpisne dokumentacije, ki jo je treba razumeti v povezavi z naročnikovim pojasnilom na vprašanje št. 55.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, saj vlagateljeve ponudbe v tem delu ne bi smel obravnavati kot nepravilne.

Vlagatelj v nadaljevanju ugovarja tudi zoper vsebino razpisne dokumentacije, vendar, kot je mogoče razumeti vlagatelja, le v primeru, če bi bilo določilo zahteve iz točke 2.3.2 oz. 2.5.3 razpisne dokumentacije interpretirano na način, da je treba zagotoviti servis tudi za opremo, ki servisiranja sicer ne potrebuje. Državna revizijska komisija teh revizijskih navedb ni vsebinsko presojala, saj je nanašajo na samo vsebino razpisne dokumentacije. V skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN pa vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da, kot je bilo že zapisano, zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanaša na zagotavljanje servisiranja, ni mogoče razumeti na način, da mora biti servis zagotovljen tudi za opremo, ki tega zaradi svoje potrošne narave ne potrebuje.

Državna revizijska komisija prav tako ni vsebinsko obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika, na vprašanje popolnosti (tehnične ustreznosti) ponudbe izbranega ponudnika ter na (s tem povezano) vprašanje vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Ob obravnavi vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje popolnosti njegove ponudbe, je namreč Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik vlagateljeve ponudbe ne bi smel obravnavati kot nepravilne oz. da je ne bi smel izločiti iz postopka. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila z dne 3. 3. 2011, je vlagatelj predložil ponudbo z najnižjo ceno v sklopu 4. Ker je bilo edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe najnižja cena (točka 2.5.7 razpisne dokumentacije), to pomeni, da bi bila vlagateljeva ponudba, če bi jo naročnik označil za popolno, izbrana kot najugodnejša. Vsebinsko obravnavanje revizijskih navedb, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, zato ne bi več v ničemer vplivalo na vlagateljev položaj v predmetnem revizijskem postopku. Tudi sicer z vidika obstoja aktivne legitimacije, kot je določena v prvem odstavku 9. člena ZRPJN, zadostuje, da ponudnik, ki glede na merila predloži najugodnejšo ponudbo, v revizijskem postopku izkaže popolnost svoje ponudbe, ne da bi se pri tem (razen v delu, ki se nanaša na vprašanje enakopravne obravnave) moral opredeljevati še do ponudb ostalih ponudnikov.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo obravnaval kot nepravilno, je v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ugodila. Vlagatelj je sicer primarno predlagal razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila oz. tistega dela razpisne dokumentacije, ki se nanaša na zahtevo glede zagotavljanja servisa. Vendar Državna revizijska komisija v zvezi s tem delom revizijskega predloga ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal nobenih razlogov, ki bi utemeljevali razveljavitev celotnega postopka ali dela razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je namreč kot utemeljene obravnavala navedbe, ki se nanašajo na vprašanje popolnosti vlagateljeve ponudbe, medtem ko navedb, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, glede na fazo postopka in šesti odstavek 12. člena ZRPJN, ni vsebinsko obravnavala. Kršitev naročnika, ki je bila ugotovljena v zvezi z ocenjevanjem vlagateljeve ponudbe, pa bo odpravljena že z razveljavitvijo odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 4.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1., 2. in 3. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povračilo 5.000,00 EUR za revizijsko takso, 20,00 EUR kot pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve ter 2.000,00 EUR za stroške priprave revizijskega zahtevka po zunanjem svetovalcu. V obvestilu o nadaljevanju postopka je zahteval še dodatnih 500,00 EUR za stroške zunanjega svetovalca.

Ker je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznala stroške v višini 5.000,00 EUR za plačilo revizijske takse. Stroškov, ki naj bi vlagatelju nastali s pripravo zahtevka po zunanjem svetovalcu, Državna revizijska komisija ni priznala, saj vlagatelj nastanka teh stroškov, njihove višine ali upravičenosti do njihove povrnitve ni z ničemer izkazal. Prav tako Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov v višini 20,00 EUR, kot pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve, saj bi moral vlagatelj, ki v predmetnem revizijskem postopku ne nastopa s pooblaščencem - odvetnikom, te stroške specificirati in izkazati njihovo točno višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 17. 6. 2011

predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije





























Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, 1000 Ljubljana
- OLYMPUS SLOVENIJA, trgovina in storitve, d.o.o., Baznikova ulica 2, 1000 Ljubljana
- MOLLIER, d.o.o., Opekarniška cesta 3, 3000 Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran