018-165/2011 Občina Horjul

Številka: 018-165/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje prevoza osnovnošolskih otrok Oš Horjul v šolskih letih 2011/2012 in 2012/2013", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Prevoz oseb in storitve Franci Oblak, s.p., Hlevni vrh 11e, Rovte (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA HORJUL, Slovenska cesta 7, Horjul (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 6. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Sklepa o oddaji naročila, izdanega dne 6. 5. 2011 pod št. 430-0002/2011-13.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 2.500,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku navedenega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 8. 4. 2011 pod št. 430-0002/2011-2 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje prevoza osnovnošolskih otrok Oš Horjul v šolskih letih 2011/2012 in 2012/2013". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 11. 4. 2011 pod št. objave JN3692/2011.

Naročnik je dne 6. 5. 2011 pod št. 430-0002/2011-13 izdal Sklep o oddaji naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Prevoz tovora in oseb Jazbec Zoran, s.p., Stranska vas 17a, Dobrova (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 5. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija odločitev naročnika o oddaji naročila izbranemu ponudniku. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega dokazila za dokazovanje izpolnjevanja pogoja, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila (dne 11. 4. 2011) ni imel blokiranega transakcijskega računa. Potrdilo, ki ga je predložil izbrani ponudnik namreč potrjuje, da ni imel blokiranega računa od dne 29. 10. 2010 do dne izdaje potrdila 29. 4. 2011, kar pa ne ustreza zahtevi naročnika, da mora biti izkazano obdobje od 11. 10. 2010 do 11. 4. 2011. Naročnik tako ni izpolnil zakonske dolžnosti, da pred izdajo odločitve o oddaji naročila preveri izpolnjevanje pogojev, saj bi moral nejasnost v ponudbi izbranega ponudnika razjasniti in bi šele po pridobitvi dopolnitve ponudbe lahko preveril izpolnjevanje pogojev. Vlagatelj dalje izpostavlja dvom o ustreznosti referenčnih potrdil, ki jih je predložil izbrani ponudnik in ki jih je izdala Občina Horjul, saj so bila le-ta podpisana s strani osebe J.Ž., ki ni vpisana v Poslovnem registru RS kot zastopnica občine. Zato se vlagatelju poraja dvom o pristojnosti za podpis referenčnih potrdil in bi v primeru, da omenjena oseba ni pristojna za takšno dejanje, to pomenilo, da so predložena potrdila neustrezna. Posledično po prepričanju vlagatelja izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 2. 6. 2011 pod št. 430-0002/2011-22 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil. V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na neustreznost potrdila izbranega ponudnika, da ni imel blokiranega računa v zadnjih šestih mesecih pred objavo naročila, naročnik zavrača, da bi moral pred izdajo odločitve o oddaji naročila preveriti izpolnjevanje pogojev, saj za to ni najti podlage v zakonu. ZJN-2 v prvem odstavku 77. člena namreč določa, da mora naročnik najkasneje pred sklenitvijo pogodbe, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe. Po mnenju naročnika ne gre za obveznost naročnika, ampak le za možnost. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v celoti sledil sporni zahtevi iz razpisa in dokazal, da ni imel blokade, starost dokumenta pa ne more biti razlog za izločitev, saj je te podatke mogoče preveriti preko spleta, evidenco pa vodi tako Banka Slovenije kot AJPES. Naročnik tudi opozarja na načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je tudi vlagatelj predložil potrdilo, ki prav tako ne ustreza zahtevi naročnika. Navedeno pa pomeni, da bi moral naročnik, če bi sledil vlagateljevim očitkom, izločiti kot nepravilno in nepopolno tudi ponudbo vlagatelja, ki tako ne bi mogel izkazati možnosti nastanka škode zaradi zatrjevanih kršitev. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi revizijske navedbe o neustreznosti referenčnih potrdil izbranega ponudnika, saj vlagatelj izpostavlja le dvom o ustreznosti referenčnih potrdil zato, ker referenc ni podpisal župan. Vlagatelj za svoje domneve ni predložil nobenih dokazil o neustreznosti referenc izbranega ponudnika, zato naročnik njegove navedbe v smislu pravil o trditvenem in dokaznem bremenu zavrača. Sicer pa gre za referenco, ki jo je izbrani ponudnik pridobil pri naročniku, izvedba del pa je v celoti razvidna tudi iz pogodb o prevozih.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 6. 2011 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 8. 6. 2011 Državni revizijski komisijo odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila, v katero je kot dokaz vpogledala Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe. Kot izhaja iz Sklepa o oddaji javnega naročila z dne 6. 5. 2011 in njegove priloge, Zapisnika o ocenitvi ponudb z dne 4. 5. 2011, je naročnik izmed dveh popolnih ponudb (ponudbe vlagatelja in ponudbe izbranega ponudnika) izbral ponudbo izbranega ponudnika. Med strankama pa je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in določili razpisne dokumentacije, s tem ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in na tej podlagi opravil izbor najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je popolnost ponudbe izbranega ponudnika najprej izpodbijal iz razloga, ker naj izbrani ponudnik ne bi predložil ustreznega dokazila o izpolnjevanju pogoja, da ni imel blokiranega računa v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v zvezi z izpolnjevanjem navedene zahteve najprej ugotovila, da gre za vprašanje izkazovanja ekonomske in finančne sposobnosti ponudnika skladno s 44. členom ZJN-2 in vprašanje (ne)pravilnosti ponudbe. Določba 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je nepravilna ponudba tista, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Skladno z a) točko drugega odstavka 44. člena ZJN-2 lahko naročnik od gospodarskega subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti zahteva tudi predložitev ustreznih bančnih izpiskov ali podatkov o boniteti poslovanja ali druga dokazila, ki jih naročnik določi v razpisni dokumentaciji.

Iz razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo izhaja, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), v poglavju C. Ekonomska in finančna sposobnost, točki 11, postavil naslednjo zahtevo:

"Da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa.

Dokazilo: BON 2 ali potrdilo poslovne banke, ki vodi račun ponudnika, iz katerega izhaja, da ni imel blokiranega transakcijskega računa. Če ima ponudnik odprtih več računov, mora predložiti toliko potrdil, kot ima računov. Potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni od datuma, določenega za oddajo ponudbe."

Izbrani ponudnik je v ponudbi z dne 3. 5. 2011 za izkazovanje navedenega pogoja predložil potrdilo poslovne banke, izdano dne 29. 4. 2011, ki potrjuje, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega transakcijskega računa v zadnjih šestih mesecih do vštetega dne sestavitve potrdila, torej od dne 29. 10. 2010 do vključno dne 29. 4. 2011. Kot pa utemeljeno opozarja vlagatelj, pa bi, glede na naročnikovo zahtevo (zadnjih šest mesecev pred objavo javnega naročila, ki je bila dne 11. 4. 2011), potrdilo moralo izkazovati obdobje neblokiranega računa od dne 11. 10. 2010. Potrdilo izbranega ponudnika torej ne izkazuje, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega računa za obdobje od dne 11. 10. 2010 do 28. 10. 2010 in so zatrjevana dejstva vlagatelja pravilna.

Naročnik je na navedene revizijske očitke v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo odgovoril, da je izbrani ponudnik v celoti sledil zahtevi naročnika in dokazal, da ni imel blokade, starost dokumenta pa ne more biti razlog za izločitev, saj je te podatke mogoče preveriti preko spleta, evidenco pa vodi tako Banka Slovenije kot AJPES. Prav tako po mnenju naročnika ZJN-2 ne nalaga dolžnosti naročniku, da bi moral pred odločitvijo o oddaji naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe, ampak gre zgolj za možnost naročnika (77. člen ZJN-2).

Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrača navedeno argumentacijo naročnika. Revizijski očitki se ne nanašajo na neustrezno "starost" potrdila oziroma datum njegove izdaje (dne 29. 4. 2011), ampak na neustrezno obdobje izkazovanja neblokiranega transakcijskega računa. Prav tako vlagatelj naročniku ne očita ravnanja v nasprotju s 77. členom ZJN-2, ki določa, da naročnik pred sprejetjem odločitve oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, ampak ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena v povezavi z 78. členom ZJN-2, ki nalaga naročniku dolžnost izločitve nepopolnih ponudb po opravljenem preverjanju in dopolnitvi ponudb. Naročnikovo sklicevanje na preverjanje podatkov na spletu pa po oceni Državne revizijske komisije predstavlja zgolj način "obrambe" naročnika v postopku revizije, saj takšno preverjanje podatkov ni razvidno iz dokumentacije, tudi sicer pa naročnik zgolj napotuje na možnost preverjanja podatkov preko spleta (pri čemer ne pove, konkretno kje naj bi ti podatki bili dostopni; tako npr. Banka Slovenije od julija 2010 sploh ne vodi več registra transakcijskih računov).

Državna revizijska komisija na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zaključuje, da so utemeljeni revizijski očitki, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega potrdila, da ni imel blokiranega transakcijskega računa v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila. Hkrati pa je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik s tem, ko ni predhodno zahteval razjasnitve oziroma dopolnitve ponudbe, ravnal v nasprotju z 78. členom in prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 in da torej ne gre za pomanjkljivosti ponudbe, ki bi narekovale takojšnjo izločitev ponudbe izbranega ponudnika. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izloči vse ponudbe, ki niso popolne. Po določbi 78. člena ZJN-2 mora naročnik, kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. V vsakem primeru je zato potrebno presoditi, ali določena pomanjkljivost v ponudbi predstavlja formalno pomanjkljivost in je v takšnem primeru potrebno najprej dopustiti dopolnitev ponudbe po 78. členu ZJN-2. Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Po oceni Državne revizijske komisije (in s čimer se strinja tudi vlagatelj) odprava neustreznosti potrdila oziroma predložitev ustreznega potrdila o neblokiranem računu v konkretnem primeru ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na postavljeno merilo ekonomsko najugodnejša ponudba (cena starost vozil, lastništvo vozila). Prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Ker naročnik v konkretnem primeru ni izkazal navedenega (predhodnega) ravnanja pred odločitvijo o oddaji naročila, niti ni izkazal, da je dejstva sam preveril, je potrebno zaključiti, da je ravnal v nasprotju z ZJN-2. Pri tem ne more biti upošteven niti ugovor naročnika, da (kolikor bi bili revizijski očitki utemeljeni) tudi vlagatelj ni izpolnil iste zahteve naročnika, ker naj prav tako ne bi predložil ustreznega dokazila in bi moral zato naročnik tudi njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno, posledično pa mu ne priznati aktivne legitimacije za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo. Potrebno je namreč opozoriti, da je dejansko stanje v tem trenutku takšno, da je naročnik ponudbo vlagatelja ocenil kot popolno, slednje ravnanje naročnika pa ni predmet konkretnega spora med strankama, oziroma celo še povezano z aktivno legitimacijo vlagatelja za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj namreč v tem trenutku izkazuje aktivno legitimacijo s tem, da je predložil ponudbo v postopku oddaje javnega naročila, da je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot popolno in da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika kot ugodnejšo v primerjavi s ponudbo vlagatelja. Vlagatelj izkazuje možnost, da bi v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo obstajala možnost, da mu naročnik (v ponovljenem postopku) odda naročilo, zato njegova aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo v tem postopku ne more biti sporna.

Vlagatelj pa ni uspel izkazati, da naj bi naročnik kršil določbe ZJN-2 in razpisne dokumentacije tudi v delu, ko je priznal ustreznost referenčnih potrdil izbranega ponudnika.

Kot utemeljeno opozarja naročnik, vlagatelj namreč v tem delu zahtevka za revizijo zgolj izpostavlja dvom o ustreznosti referenčnih potrdil, ki ga utemeljuje z domnevnim dejstvom, da naj referenčnih potrdil ne bi podpisal zastopnik referenčnega naročnika (ki je isti kot naročnik za konkretno javno naročilo).

Vlagatelj namreč revizijskih navedb ni podal kot jasnih in določnih trditev, ampak le izpostavil dvom, za katerega pa tudi ni podal oziroma predlagal nobenih dokazov, ki bi dvom potrdili (razen dokumentacije postopka oddaje javnega naročila in ponudbene dokumentacije, ki pa se ne nanašajo na izražen dvom). Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu, ki izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, morajo biti trditve jasne in določne ter tudi dokazane. Zgolj dvom vlagatelja v ustreznost predloženih referenc zaradi domnevnega neustreznega podpisa referenčnih potrdil, brez kakršnihkoli utemeljenih argumentov, ne zadostuje za presojo naročnikovih ravnanj. Ob tem gre še opozoriti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora potrdilo podpisati zakoniti zastopnik naročnika (kar tudi vlagatelj ne zatrjuje), zatorej gre po oceni Državne revizijske komisije za vprašanje pooblastil in odgovornosti oseb, kar je stvar notranje ureditve in aktov naročnikov, ki potrjujejo referenčna potrdila. Državna revizijska komisija zato v tem delu revizijskih navedb oziroma domnev vlagatelja ni presojala.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila utemeljenost revizijskih očitkov v delu, ki se nanašajo na neustrezno potrdilo izbranega ponudnika, da nima blokiranega transakcijskega računa v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila, je odločila, da je potrebno zahtevku za revizijo vlagatelja ugoditi in je zato na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v Sklepu o oddaji javnega naročila z dne 6. 5. 2011 s prilogo Zapisnikom o ocenitvi ponudb z dne 4. 5. 2011.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 2.500,00 EUR, medtem ko je ostale stroške (za sestavo revizijskega zahtevka, materialne stroške in DDV) zavrnila, saj vlagatelj nastanek teh stroškov ni z ničemer izkazal.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 2.500,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku navedenega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 20. 6. 2011



mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
- OBČINA HORJUL, Slovenska cesta 7, Horjul
- Prevoz oseb in storitve Franci Oblak, s.p., Hlevni vrh 11e, Rovte
- Prevoz tovora in oseb Jazbec Zoran, s.p., Stranska vas 17a, Dobrova
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana