Na vsebino
EN

018-158/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-158/2011-3
Datum sprejema: 16. 6. 2011

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba gradbeno obrtniških in instalacijskih del pri izvedbi vertikalnega komunikacijskega jedra z dvigali in povezovalnim mostom v objektu Diagnostično terapevtskem servisnem objektu (DTS) UKC Ljubljana" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj (prej Cestno podjetje Kranj, d.d., z enakim naslovom), ki ga zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.6.2011

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi z dne 1.6.2011 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 24.4.2011, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 4300-1/2010-71 z dne 20.5.2011.

2. Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 24.4.2011, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila "Izvedba gradbeno obrtniških in instalacijskih del pri izvedbi vertikalnega komunikacijskega jedra z dvigali in povezovalnim mostom v objektu Diagnostično terapevtskem servisnem objektu (DTS) UKC Ljubljana". Javni razpis v postopku je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN9905/2010 z dne 18.10.2010.

Dne 8.4.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku ARBA PLUS, d.o.o., špruha 19, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo je (enako kot še štiri preostale ponudbe) naročnik označil za nepravilno in nepopolno in jo izločil iz nadaljnjega postopka.
Dne 24.4.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj najprej zatrjuje, da njegova ponudba ni nepopolna oziroma da je kvečjemu formalno nepopolna. V nadaljevanju zahtevka vlagatelj zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, pri tem pa zatrjuje tudi neenakopravno obravnavanje obeh ponudnikov.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 20.5.2011, s katerim je tega v delu, ki se nanaša na popolnost vlagateljeve ponudbe, zavrnil, v preostalem delu pa zavrgel. Vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, je naročnik zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej ugotavlja, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vodenje revizijskega postopka in da je njegov revizijski zahtevek popoln. V nadaljevanju obrazložitve se naročnik opredeljuje do revizijskih navedb, ki se nanašajo na ugotovljeno nepopolnost tehničnega dela vlagateljeve ponudbe, pri čemer s tem povezane revizijske navedbe označuje za neutemeljene. Naročnik dalje navaja, da se do ostalih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe, ni opredeljeval, saj naj tudi iz odločitve o oddaji naročila ne bi izhajalo, da so bile navedene pomanjkljivosti razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. V zvezi z obravnavo revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo kot nepopolno. Ob navedenem in ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom v tem delu ni uspel, je naročnik zaključil, da vlagatelj (tudi v primeru, če bi se revizijske navedbe, ki se nanašajo na izbranega ponudnika izkazale za utemeljene) ni niti verjetno izkazal, da mu je bila ali bi mu lahko bila povzročena škoda v postopku oddaje javnega naročila - vlagateljeva ponudba zaradi izločitve za predmetno javno naročilo namreč ne more več konkurirati. Naročnik vlagatelju zato v preostalem delu zahtevka ne priznava aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka. Naročnik ugotavlja tudi, da se vlagateljeve navedbe ne nanašajo na enake pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, ki so bile razlog za izločitev njegove ponudbe. Iz navedenih razlogov je naročnik sprejel uvodoma predstavljeno odločitev. Ne glede na navedeno naročnik v nadaljevanju obrazložitve sklepa podaja še pojasnila glede očitanih nepravilnosti pri izbiti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 1.6.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper naročnikov sklep z dne 20.5.2011, in sicer v delu, v katerem je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel. V obrazložitvi pritožbe vlagatelj najprej pojasnjuje spremembo v imenu njegove družbe (družba Cestno podjetje Kranj, d.d., Kranj, se je preimenovala v družbo Gorenjska gradbena družba, d.d., Kranj). Vlagatelj dalje ugotavlja, da iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja naročnikovo zavrženje dela vlagateljevega revizijskega zahtevka, iz njegove obrazložitve pa, da je naročnik tudi navedbe iz tega dela zahtevka meritorno presojal in se do njih opredeljeval. Vlagatelj posledično meni, da je izpodbijana odločitev nesklepčna, saj je njen izrek neskladen z obrazložitvijo. Naročnik bi moral po vlagateljevem prepričanju tudi o zavrženem delu revizijskega zahtevka odločiti meritorno - vsebinsko. Naročnik pa vlagateljevega revizijskega zahtevka po mnenju slednjega ne bi smel zavreči tudi iz razloga, ker vlagatelj izkazuje oba elementa za priznanje aktivne legitimacije, kot ju določa 9. člen ZRPJN.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 8.6.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik o zahtevku za revizijo odločil tako, da ga je delno zavrnil (v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje nepravilnost odločitve o izločitvi njegove ponudbe kot nepopolno), delno pa zavrgel (v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika). Zavrženje zahtevka za revizijo je naročnik utemeljil z obrazložitvijo, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, saj naj ne bi bilo izkazano, da bi mu lahko nastala škoda zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navajajo kot kršitve.
Procesno vprašanje, ki ga je treba razrešiti v tem pritožbenem postopku, je vprašanje obstoja aktivne legitimacije vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku. Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda.
Aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe kot nepopolne, vlagatelj nesporno ima, saj sta izkazana tako interes za pridobitev naročila kot tudi verjeten nastanek škode. Vlagatelj ima namreč kot ponudnik nesporno interes, da pridobi naročilo, hkrati pa bi mu bila lahko v primeru, če bi bile navedbe v tem delu utemeljene, lahko nastala tudi škoda, ki se kaže v nezmožnosti pridobitve naročila. V tem delu je zahtevek za revizijo vsebinsko obravnaval in o njem vsebinsko odločil tudi naročnik. Pač pa je sporno ravnanje naročnika, ki je zaradi ugotovitve o neutemeljenosti vlagateljevih navedb v tem delu ocenil, da vlagatelj v preostalem delu zahtevka za revizijo ne izkazuje več aktivne legitimacije. Razumeti gre, da je naročnik svojo oceno o tem, da vlagatelj zaradi (za naročnika) nesporne ugotovitve o nepopolnosti njegove ponudbe nima več nobenih dejanskih možnosti pridobiti predmetno javno naročilo in da mu zato v preostanku zahtevka za revizijo ni več mogoče priznati aktivne legitimacije, oprl na svoje razumevanje podobnih odločitev Državne revizijske komisije, ki v takšnih primerih vlagateljem praviloma ne priznava več pravnega interesa za vsebinsko obravnavanje preostalih revizijskih navedb.
Vendar pa je s tem v zvezi Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-253/2009, 018-238/2010, 018-032/2011 itd.) pojasnila, da je položaj naročnika, ko odloča o zahtevku za revizijo, drugačen od položaja Državne revizijske komisije. Odločitev Državne revizijske komisije postane namreč pravnomočna, saj zoper njo ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, s katerim bi vlagatelj lahko dosegel njeno razveljavitev. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo pa ni (takoj) pravnomočna, ker ima vlagatelj zoper njo pravico nadaljevati revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem lahko Državna revizijska komisija v okviru svoje meritorne presoje vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila oceni drugače, in sicer npr. ugotovi naročnikovo neenakopravno obravnavanje ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila. V takšnem primeru je seveda treba posledično vsebinsko obravnavati tudi morebitne nadaljnje revizijske navedbe, ki se nanašajo na neenakopravno obravnavo pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Presoja teh navedb namreč v takem primeru vpliva na vlagateljev položaj v zvezi z možnostjo nastanka škode, saj vzpostavlja možnost, da bo vlagatelj v nadaljevanju predmetnega postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Naročnik zato v primeru, ko ob presoji zahtevka za revizijo ugotovi neutemeljenost revizijskih navedb, ki se nanašajo na nepopolnost vlagateljeve ponudbe, preostalega dela zahtevka za revizijo ne more zavreči, temveč mora vsebinsko obravnavati tudi morebitne navedbe, ki se nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika, saj lahko kljub drugačni naročnikovi oceni postanejo predmet vsebinske presoje pred Državno revizijsko komisijo. Skladna s takšno (vsebinsko) presojo zahtevka za revizijo pa mora biti posledično tudi odločitev v izreku sklepa, s katerim naročnik odloči o vlagateljevem revizijskem zahtevku.
Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi z dne 1.6.2011 ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 24.4.2011, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 4300-1/2010-71 z dne 20.5.2011.

Naročnik mora, ob izpolnjevanju procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 24.4.2011 odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem sta utemeljeni odločitvi Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 16.6.2011


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- Odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran