018-123/2011 Univezitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-123/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Tiskani obrazci", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 6. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 8. 4. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je 26. 11. 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o javnem naročilu je naročnik 14. 1. 2011 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN442/2011, 19. 1. 2011 pa še v Uradnem listu EU, in sicer pod št. objave 2011/S 12-018365. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 1. 3. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel devet pravočasnih ponudb. Iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 01-378/5-10 z dne 24. 3. 2011 je razvidno, da je naročnik v sklopih 1 in 3 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika MUFLON, d.o.o., Titova 99, Radeče, v sklopu 2 pa ponudbo ponudnika ABO GRAFIKA, d.o.o., Ob železnici 16, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 24. 3. 2011 je vlagatelj z vlogo z dne 8. 4. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je odločitev o oddaji naročila v sklopu 2 nezakonita, saj je naročnik spregledal, da je popolno in po merilih najugodnejšo ponudbo oddal vlagatelj. Po tem, ko je naročnik kot nepopolno izločil ponudbo ponudnika TISKARNA TIM, d.o.o., je v odločitev o oddaji naročila zapisal, da je naslednja najugodnejša v sklopu 2 ponudba ponudnika ABO GRAFIKA, d.o.o., ki izpolnjuje vse pravno formalne pogoje iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je naročnik prezrl, da je naslednja najugodnejša vlagateljeva ponudba. Zaradi navedenega lapsusa je vlagatelj zahteval dodatno obrazložitev, ki jo je naročnik oddal šele 6. 4. 2011, vlagatelju pa je bila vročena 7. 4. 2011. Ker dodatna obrazložitev ni bila izdana v roku treh delovnih dni od prejema zahteve, je vlagatelj iz previdnosti vložil zahtevek za revizijo v 10 dnevnem zakonskem roku od prejema izpodbijane odločitve. Pri tem vlagatelj poudarja, da iz odločitve o oddaji naročila niso bili razvidni razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Naročnik jih je navedel šele v dodatni obrazložitvi, iz katere izhaja, da je vlagateljeva ponudba neustrezna, ker reference niso v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Po mnenju naročnika nobena izmed treh predloženih referenc ne izpolnjuje referenc iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je že samo iz referenčnega potrdila družbe UNI ZALOŽBA, d.o.o., z realizacijo 476.960,00 EUR v obdobju od 16. 12. 2009 do 31. 12. 2010 razvidno, da je vlagatelj izpolnil pogoj. Naročnik bi tudi v zvezi z ostalima predloženima referencama moral vlagatelja pozvati k dodatnim pojasnilom glede obdobja, v katerem je bila storitev opravljena, saj bi moral ponudbo obravnavati kot formalno nepopolno. Vlagatelj zaključuje, da je že z referenco družbe UNI ZALOŽBA, d.o.o. dokazal izpolnjevanje pogoja, v nobenem primeru pa neposredna izločitev njegove ponudbe ni možna pred odpravo formalne nepopolnosti. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 2 - Tiskani obrazci - seti in razveljavitev dodatne obrazložitve, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 19. 4. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je že v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pojasnil, da nobena izmed predloženih vlagateljevih referenc ne izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije, da mora imeti ponudnik najmanj eno referenco na leto v vrednosti najmanj 30.000,00 EUR z DDV o dobavi tiskanih obrazcev za obdobje zadnjih treh let od datuma za oddajo ponudbe, to je za leto 2008, 2009 in 2010. Vlagatelj je predložil tri reference, in sicer referenco Zdravstvenega doma Ljubljana z realizacijo v letih 2009 - 2010 v vrednosti 50.568,80 EUR z DDV, referenco Onkološkega inštituta z realizacijo v letih 2009 - 2010 v vrednosti 57.947,00 EUR z DDV in referenco družbe UNI ZALOŽBA, d.o.o. z realizacijo v obdobju 16. 12. 2009 - 31. 12. 2010 v vrednosti 476.960,00 EUR, pri čemer je pri vsaki referenci podan seštevek za obe leti, namesto da bi bila navedena vrednost za posamezno letno obdobje v višini najmanj 30.000,00 EUR z DDV, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Iz referenc tako ni bilo mogoče razbrati, na katero obdobje se realizirana vrednost nanaša. Po mnenju naročnika ni šlo za formalno nepopolnost, saj gre za vsebinsko vprašanje. Naročnik navaja, da so ostali ponudniki navedli vrednosti za posamezna letna obdobja, in dodaja, da vlagatelj tudi ni predložil zahtevanega referenčnega potrdila za leto 2008. Ob odločanju o zahtevku za revizijo je naročnik pri vlagateljevih referenčnih naročnikih pridobil podatke o realiziranih vrednostih, pri čemer je ugotovil, da vlagatelj izpolnjuje pogoje glede referenčnega zneska v višini 30.000,00 EUR z DDV zgolj za leto 2010, medtem ko za leto 2009 tega pogoja ne izpolnjuje. Ob tem vlagatelj ni predložil nobenega referenčnega potrdila za leto 2008, še navaja naročnik.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 22. 4. 2011 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj navaja, da je naročnik šele v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo navedel razloge za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, kar je nezakonito, saj bi morali biti razlogi razvidni že iz odločitve o oddaji naročila. Po mnenju vlagatelja je bilo iz referenčnega pogoja razvidno, da mora imeti ponudnik eno referenco na leto v vrednosti najmanj 30.000,00 EUR z DDV, kar se lahko dokazuje v obdobju zadnjih treh let od datuma za oddajo ponudbe. Če bi naročnik zahteval predložitev treh referenc na leto v vrednosti 30.000,00 EUR, bi vlagatelj takšne reference tudi predložil, saj jih ima. Naročnik je vlagateljevo ponudbo pri sprejemu odločitve o oddaji naročila očitno spregledal, saj je bila njegova ponudba naslednja najugodnejša za ponudbo ponudnika TISKARNA TIM, d.o.o., ki je nepopolna, pri čemer naročnik ni odločil, zakaj naj bi bila izločena. Vlagatelj je zato zahteval dodatno obrazložitev, ki pa ni bila poslana v skladu z zakonom in je zato nezakonita oz. brez učinka, kar pomeni, da naročnik vlagatelju ni pojasnil, zakaj naj bi bila njegova ponudba izločena. Naročnik je šele v odgovoru na zahtevek za revizijo odločil o razlogih za izločitev vlagateljeve ponudbe, saj je šele v revizijskem postopku preverjal reference, kar je protipravno.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek, je naročnik z dopisom z dne 4. 5. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba odgovoriti na vprašanje, ali je bil vlagatelj ob vložitvi zahtevka seznanjen s statusom svoje ponudbe. Iz odločitve o oddaji naročila z dne 24. 3. 2011 je namreč razvidno, da je naročnik ponudbo najugodnejšega ponudnika v sklopu 2 (TISKARNA TIM, d.o.o.) označil za nepopolno, zatem pa ugotovil, da je naslednja najugodnejša ponudba v sklopu 2 ponudba izbranega ponudnika. Ob tem iz odločitve o oddaji naročila ni razvidno, na kakšen način je naročnik ocenil vlagateljevo ponudbo. Iz tabele na prvi strani odločitve o oddaji naročila je namreč razvidno, da je vlagateljeva ponudbena cena v sklopu 2 (cena je bila edino merilo, 10. točka obrazca 2 razpisne dokumentacije) nižja od ponudbene cene izbranega ponudnika. Iz odločitve o oddaji naročila tako dejansko ni razvidno, ali naročnik vlagateljeve ponudbe ni upošteval zaradi morebitnih ugotovljenih nepravilnosti ali je pri tem spregledal, da je njegova cena nižja od cene izbranega ponudnika.

Po prejemu odločitve o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno zahteval dodatno obrazložitev in jo tudi, glede na tretji odstavek 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ustrezno obrazložil. Kot je razvidno iz ovojnice, je naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev prejel 31. 3. 2011. Čeprav je dodatna obrazložitev naročnika datirana na isti datum, torej na 31. 3. 2011, pa je iz poštne povratnice razvidno, da jo je naročnik na pošto poslal šele 6. 4. 2011, vlagatelj pa jo je prejel 7. 4. 2011. Iz dodatne obrazložitve je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot strokovno neustrezne, ker priložene reference niso v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ob tem je naročnik pojasnil, da je zahteval najmanj eno referenco na leto v vrednosti najmanj 30.000,00 EUR z DDV za obdobje zadnjih treh let, vlagateljeve tri predložene reference pa tej zahtevi niso ustrezale.

Čeprav iz odločitve o oddaji ni razvidno, kako je naročnik ocenjeval vlagateljevo ponudbo, pa je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila vlagatelju pojasnil, da je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, in sicer zaradi neustreznih referenc. V skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 mora naročnik odločitev o oddaji naročila obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Čeprav prvi odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik odločitev o oddaji naročila obrazložiti in navesti razloge zanjo, to še ne pomeni, da mora naročnik že v odločitvi o oddaji naročila predstaviti razloge za zavrnitev neizbranih ponudnikov. Temu je namreč namenjena dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Ponudniki lahko tako v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, pri naročniku vložijo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri morajo jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Iz citiranih določil ZJN-2 je torej razvidno, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ponudnikom sporoči, komu in zakaj je oddal naročilo, medtem ko je dolžan razloge za zavrnitev ponudb posameznih ponudnikov in prednosti sprejete ponudbe predstaviti v dodatni obrazložitvi, če je pravočasno in pravilno zahtevana. Tudi sicer iz sklepov Državne revizijske komisije, ki jih citira vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka, izhaja, da je naročnik dolžan razloge za nepopolnost ponudbe posameznega ponudnika navesti v obvestilu o oddaji naročila ali dodatni obrazložitvi, saj se mora ponudnik z njimi seznaniti še v času, ki mu omogoča učinkovito uveljavljanje pravnega varstva.

Z vidika učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva je treba obravnavati tudi nadaljnje revizijske navedbe o tem, da je naročnik dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila vlagatelju poslal po roku, določenem v tretjem odstavku 79. člena ZJN-2, zaradi česar naj bi bila dodatna obrazložitev po mnenju vlagatelja nezakonita. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev prejel 31. 3. 2011, kar pomeni, da bi moral dodatno obrazložitev poslati do 5. 4. 2011. Tretji odstavek 79. člena ZJN-2 namreč določa, da mora naročnik poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da naročnik s tem, ko je vlagatelju dodatno obrazložitev poslal 6. 4. 2011, torej en dan po izteku roka, ni upošteval določbe tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Ne glede na to ugotovitev pa navedeno še ne pomeni, da bi bilo treba obravnavati dodatno obrazložitev kot neobstoječo in da bi bilo zato (kot je mogoče razumeti vlagatelja) treba ugotoviti, da naročnik vlagatelju sploh ni sporočil razlogov za zavrnitev njegove ponudbe. Rok za pošiljanje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, določen v tretjem odstavku 79. člena ZJN-2, namreč ni prekluzivne narave. Kljub zamudi zato ni mogoče šteti, da je naročnik "izgubil pravico" do pošiljanja dodatne obrazložitve. Namen tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je ta, da se dodatna obrazložitev posreduje v roku, ki še omogoča učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Kot je razvidno iz dokumentacije, je vlagatelj dodatno obrazložitev prejel 7. 4. 2011, torej pred iztekom prvotnega roka za vložitev zahtevka za revizijo (vlagatelj je odločitev o oddaji naročila prejel 29. 3. 2011, kar pomeni, da se je prvotni rok za vložitev zahtevka iztekel 8. 4. 2011). Iz dodatne obrazložitve izhaja, da je naročnik le-to izdal in vlagatelju pojasnil razloge za izločitev njegove ponudbe ter prednosti ponudbe izbranega ponudnika, kar pomeni, da zahteva za dodatno obrazložitev ni bila zavržena. Prav tako iz dodatne obrazložitve izhaja, da je bil vlagatelj v pravnem pouku obveščen o tem, da lahko zahtevek za revizijo vloži v novem roku, to je v roku desetih dni od prejema dodatne obrazložitve. Iz navedenega je torej razvidno, da vlagatelj ni imel nobenih razlogov za vlaganje zahtevka za revizijo iz previdnosti, saj je imel ob prejemu dodatne obrazložitve dovolj časa za vložitev zahtevka za revizijo, hkrati pa je bil o razlogih za izločitev ponudbe ustrezno obveščen. Tudi sicer pa je treba ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil po prejemu dodatne obrazložitve, uveljavlja pravno varstvo zoper izločitev njegove ponudbe oz. zoper ugotovitev o neustreznosti njegovih referenc.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje ustreznosti vlagateljevih referenc oz. na vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno.

Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili. Izhodišče za določanje tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v drugi alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov.

Naročnik je zahteve v zvezi s predložitvijo referenc določil na strani 12 razpisne dokumentacije (Strokovne zahteve naročnika), kjer je zapisal:

"Ponudnik, ki se prijavlja na javni razpis za tiskanje obrazcev mora imeti najmanj 1 (eno) referenco/leto v vrednosti najmanj 30.000,00 EUR z DDV, o dobavi tiskanih obrazcev dobaviteljem za obdobje zadnjih 3 let do datuma za oddajo ponudbe."

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, na kakšen način je treba razumeti citirano določilo razpisne dokumentacije. Medtem ko naročnik zatrjuje, da je bilo treba v skladu s citirano zahtevo predložiti vsaj tri reference o dobavi tiskanih obrazcev v vrednosti najmanj 30.000,00 EUR z DDV za leto 2008, 2009 in 2010, pa vlagatelj nasprotno meni, da zadostuje ena referenca na leto v vrednosti najmanj 30.000,00 EUR z DDV za obdobje zadnjih treh let.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevi razlagi citirane zahteve, in sicer da naj bi za izpolnitev pogoja zadostovala ena referenca v vrednosti najmanj 30.000,00 EUR z DDV za obdobje zadnjih treh let, ni mogoče slediti. Naročnikova zahteva v zvezi s predložitvijo referenc je namreč povsem jasna. Iz besedila je namreč razvidno, da je naročnik zahteval eno referenco na leto (!) za obdobje zadnjih treh let do datuma za oddajo ponudbe. Po mnenju Državne revizijske komisije iz navedenega nesporno izhaja, da so morali ponudniki predložiti potrdilo, da so v letih 2008, 2009 in 2010 dobavljali tiskane obrazce in da je bila vrednost letnih dobav za vsako od navedenih let najmanj 30.000,00 EUR z DDV.

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je predložil tri referenčna potrdila, in sicer:

- referenco Zdravstvenega doma Ljubljana, iz katere je razvidno, da so bile dobave realizirane v obdobju od 2009 do 2010 in da je skupna vrednost dobav v celotnem obdobju znašala 50.568,80 EUR z DDV,
- referenco Onkološkega inštituta, iz katere je razvidno, da so bile dobave realizirane v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2010 in da je skupna vrednost dobav v celotnem obdobju znašala 57.947,00 EUR z DDV,
- referenco družbe UNI ZALOŽBA, d.o.o., iz katere je razvidno, da so bile dobave realizirane v obdobju od 16. 12. 2009 do 31. 12. 2010 in da je skupna vrednost dobav v celotnem obdobju znašala 476.960,00 EUR z DDV.

Iz predloženih referenc je razvidno, da vlagatelj z njimi ni izpolnil strokovne zahteve naročnika, kot je bila določena na strani 12 razpisne dokumentacije. Iz njih je namreč razvidno, da se niti eno referenčno potrdilo ne nanaša na dobave v obdobju iz leta 2008, kar je bila zahteva razpisne dokumentacije. Vse predložene reference so bile realizirane v obdobju 2009 do 2010. Že iz tega razloga vlagateljeve reference ne izpolnjujejo naročnikove zahteve. Poleg tega referenci Zdravstvenega doma Ljubljana in Onkološkega inštituta tudi vrednostno nista ustrezni, saj iz podatka o skupni vrednosti dobav za celotno obdobje izhaja, da vlagatelj vsaj za eno od navedenih let (2009 oz. 2010) ni izvedel dobav v vrednosti vsaj 30.000,00 EUR z DDV.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, saj vlagatelj s predloženimi referencami ni izpolnil strokovnih zahtev, določenih na strani 12 razpisne dokumentacije, zaradi česar ne izkazuje tehnične sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Ob tem gre opozoriti, da vlagateljeve ponudbe v tem delu ni mogoče obravnavati kot formalno nepopolne, zaradi česar tudi ni podlage za ugotovitev, da bi moral naročnik vlagatelja pozvati k dopolnitvi ponudbe. Točka 17 prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2. Če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. Kateri so tisti deli, ki jih ni dopustno spreminjati, je podrobneje pojasnjeno v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Ponudnik prav tako ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je treba razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti.

Reference, kot jih je vlagatelj predložil v svoji ponudbi, v nobenem delu ne ustrezajo definiciji formalno nepopolne ponudbe. Iz njih je namreč jasno razvidno, da ne izpolnjujejo zahteve v zvezi s predložitvijo referenc, saj se nanašajo le na obdobje 2009 do 2010, medtem ko se nobena izmed njih ne nanaša na (v razpisni dokumentaciji prav tako zahtevano) obdobje 2008. Dopustitev odprave te pomanjkljivosti bi pomenila spremembo ponudbe, saj bi moral vlagatelj predložiti nova referenčna potrdila, s katerimi (kot navaja sam) sicer razpolaga, a jih v ponudbi ni predložil. Vlagateljeve ponudbe zato ni mogoče obravnavati kot formalno nepopolne v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam iz obvestila o nadaljevanju postopka revizije, in sicer da naj bi naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel prave razloge za izločitev njegove ponudbe oz. da naj bi šele v revizijskem postopku preveril njegove reference. Iz dodatne obrazložitve je namreč razvidno, da je naročnik vlagatelju pojasnil, da je na strani 12 razpisne dokumentacije zahteval, da mora imeti ponudnik najmanj eno referenco na leto v vrednosti najmanj 30.000,00 EUR z DDV za obdobje zadnjih treh let in da predložene vlagateljeve reference teh zahtev ne izpolnjujejo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik kršil določila ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, zato je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo vseh stroškov, ki so mu nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 14. 6. 2011


predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:

- UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- MUFLON, d.o.o., Titova 99, 1433 Radeče
- ABO GRAFIKA, d.o.o., Ob železnici 16, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana