018-153/2011 Energetika Celje javno podjetje, d.o.o.

Številka: 018-153/2011-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Odvoz nevarnih odpadkov - Toplarna Celje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo družbe SAUBERMACHER SLOVENIJA, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 13. 6. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20. 1. 2011 izdal Sklep za začetek postopka oddaje javnega naročila "Odvoz nevarnih odpadkov - Toplarna Celje", katerega je izvajal po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 26. 1. 2011 pod št. objave JN809/2011 in v Uradnem listu EU dne 29. 1. 2011 pod št. objave 2011/S 20-032469.

Naročnik je dne 11. 4. 2011 pod št. E-JN-TOO 03/2010 izdal Odločitev o priznanju sposobnosti, s katerim je prijavitelje obvestil, da se sposobnost prizna družbi MOLLIER, d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani prijavitelj).
Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 4. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Navaja, da ima dejanski in pravni interes za vložitev revizije, saj je vložil pravočasno prijavo. Prav tako na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju opravlja v času poskusnega obratovanja Toplarne Celje storitev prevzema nevarnih odpadkov, kar je tudi predmet prevzema v konkretnem javnem naročilu. Vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal nezakonito in v nasprotju z uredbo o ravnanju z odpadki glede izpolnjevanja pogoja, da ima prijavitelj ustrezen objekt za predhodno skladiščenje odpadkov klasifikacijske številke in proste kapacitete za skladiščenje najmanj 500 ton nevarnih odpadkov klasifikacijske številke 19 01 07, ki ga prijavitelj s sedežem v RS dokaže s predložitvijo lastne zaprisežene izjave. Vlagatelj je na vpogledu v prijavo izbranega prijavitelja ugotovil, da je slednji skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije (obrazec 2.7) podal izjavo, da ima proste kapacitete za predhodno skladiščenje najmanj 500 ton nevarnih odpadkov klasifikacijske številke 19 01 07, in sicer na podlagi potrdila Agencije RS za okolje (v nadaljevanju: ARSO) z dne 22. 7. 2009, pogodbenega razmerja z družbo I. za 1000 ton letno in pogodbenega razmerja z družbo P. za 250 ton letno. Glede pogodbenega razmerja za skladiščenje na lokaciji Rače pa je vlagatelj ugotovil, da je bilo izbranemu prijavitelju izdano potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov in možnost predhodnega skladiščenja za 250 ton letno. Vlagatelj je v zvezi z navedenim vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja na ARSO in prejel odgovor, da družba I. ni vpisana v evidenco zbiralcev odpadkov. Uredba o ravnanju z odpadki v 16. členu določa, da se potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov izda, če oseba razpolaga z objekti za predhodno skladiščenje odpadkov. Vlagatelj zato meni, da je bil pogoj v razpisni dokumentaciji določen v nasprotju s predpisi na področju ravnanja z odpadki, izbrani prijavitelj pa izpolnjuje pogoje za predhodno skladiščenje odpadkov le v obsegu 250 ton letno (lokacija Rače). Z navedenim je po mnenju vlagatelja kršeno načelo sorazmernosti, ker bi naročnik pri določitvi pogojev moral upoštevati predpise.

Naročnik je dne 20. 5. 2011 pod št. E-JN-TOO 08/2011 izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik vlagatelju sicer priznava aktivno legitimacijo za postopek revizije, čeprav le-ta po njegovem mnenju ni nesporna. Naročnik je namreč njegovo, sicer pravočasno, prijavo ocenil kot nepopolno, iz zahtevka za revizijo pa izhaja, da glede tega ni spora med strankama. Vlagatelj pri utemeljitvi aktivne legitimacije navaja le, da že opravlja storitev prevzema nevarnih odpadkov ter da je zainteresiran opravljati navedeno storitev še naprej. Naročnik dalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo poleg ostalih navedb navaja nezakonitost pogoja razpisne dokumentacije, ki določa, da ima prijavitelj ustrezen objekt za predhodno skladiščenje odpadkov klasifikacijske številke in proste kapacitete za skladiščenje najmanj 500 ton nevarnih odpadkov klasifikacijske številke 19 01 07. Glede navedene (po mnenju naročnika tudi nejasno zatrjevane) očitane kršitve naročnik opozarja, da vlagatelj po poteku roka za predložitev prijav ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane pred potekom tega roka. Naročnik se je v nadaljevanju, iz previdnosti, opredelil tudi do vsebine zatrjevanih kršitev in jih ocenil kot neutemeljene.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 5. 2011 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 27. 5. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo postopka oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, ki določa, da se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, najprej opravila predhodni preizkus zahtevka za revizijo, ob smiselni uporabi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP) in pri tem ugotovila, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo).

V obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, saj je v postopku pravočasno predložil prijavo, kar je med strankama tudi nesporno.

Potrebno pa je ugotoviti, da vlagatelj ni izkazal možnosti nastanka škode zaradi domnevnih kršitev, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo.

Kot namreč izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Naročnik je pravočasno prejel dve prijavi: prijavo vlagatelja in prijavo izbranega prijavitelja, pri čemer je, kot to izhaja iz odločitve o priznanju sposobnosti z dne 11. 4. 2011 in na kar opozarja tudi naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, prijavo vlagatelja ocenil (izločil) kot nepopolno, in sicer iz naslednjih razlogov: ker vlagatelj v roku, ki ga je določil naročnik, prijave ni ustrezno dopolnil z dokazili o izpolnjevanju pogojev za podizvajalca S. in ker je prijavitelj med postopkom oddaje javnega naročila spremenil prvotno prijavo oziroma prvotnega podizvajalca in končnega prevzemnika odpadkov, družbo S. Vendar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo odločitve naročnika oziroma njegovega ravnanja v tem delu sploh ne izpodbija, ampak zatrjuje zgolj in le kršitve v zvezi z ocenjevanjem in izborom prijave izbranega prijavitelja, katera naj bi bila po zatrjevanjih vlagatelja nepopolna zaradi neizpolnjevanja (tudi sicer domnevno nezakonitega) pogoja iz razpisne dokumentacije, da ima prijavitelj ustrezen objekt za predhodno skladiščenje odpadkov klasifikacijske številke in proste kapacitete za skladiščenje najmanj 500 ton nevarnih odpadkov klasifikacijske številke 19 01 07. Vlagatelj pri tem tudi ni zatrjeval in utemeljil morebitne neenakopravne obravnave prijav s strani naročnika, v smislu, da bi pri preverjanju izpolnjevanja istega pogoja ugodneje obravnaval prijavo izbranega prijavitelja kot prijavo vlagatelja.

Vlagatelj tako z ničemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da naj bi bilo naročnikovo ravnanje v delu, ki se nanaša na oceno (izločitev) njegove prijave kot nepopolne, nezakonito. Posledično vlagatelj ni izkazal, da bi s pravico do pravnega varstva oziroma z vložitvijo zahtevka za revizijo lahko dosegel spremembo svojega pravnega položaja. Vlagatelj, celo v primeru, če bi se zatrjevani revizijski očitki glede očitanih kršitev naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, izkazali za utemeljene, ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi očitanih kršitev. Vlagateljeva prijava namreč zaradi izločitve ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o domnevnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne) popolnosti prijave izbranega prijavitelja ne bi mogla več vplivati oziroma spremeniti pravni položaj vlagatelja.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da vlagatelj ni izkazal enega izmed kumulativno določenih elementov, ki tvorijo aktivno legitimacijo (v tem primeru se ta element nanaša na povzročeno škodo oziroma možnost povzročitve škode) po prvem odstavku 9. člena ZRPJN. Zato je bilo potrebno zahtevek za revizijo vlagatelja na podlagi prve alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija ob uporabi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 13. 6. 2011



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, Celje
- SAUBERMACHER SLOVENIJA, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota
- MOLLIER, d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana