018-065/2011 Splošna bolnišnica Trbovlje

Številka: 018-65/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN), po predsednici senata Vidi Kostanjevec ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maji Bilbija kot članic senata ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku "Nabava videolinije za laparoskopske preiskave" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik OLYMPUS SLOVENIJA, trgovina in storitev d.o.o., Baznikova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska cesta 9, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 3. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, z dne 03.02.2011, se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Nabava videolinije za laparoskopske preiskave", objavljen na Portalu javnih naročil dne 17.01.2011, pod št. objave JN 490/2011.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.11.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 17.01.2011, pod št. objave JN 490/2011 (dne 28.01.2011 pa popravek pod št. objave JN 859/2011).

Na rok za oddajo ponudb dne 04.02.2011 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije in določitvi roka za oddajo ponudb grobo kršil pravila javnega naročanja.

Vlagatelj navaja, da je naročnik šele dne 28.01.2011 podal odgovor na zadnje zastavljeno vprašanje v zvezi z razpisno dokumentacijo, rok za oddajo ponudb pa je bil določen sedem dni kasneje, to je na dan 04.02.2011. Po mnenju vlagatelja je postavljeni rok prekratek in onemogoča pripravo ponudbe, predvsem z vidika možnosti pridobivanja zahtevanih referenc, saj po njegovih izkušnjah pridobitev reference s strani Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana traja približno 7 do 10 delovnih dni, v primeru odsotnosti zakonitega zastopnika pa tudi dlje.

Nadalje vlagatelj pojasnjuje, da se predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, kjer mora biti ponudba dana kot celota, merilo izbora pa je najnižja cena. Naročnik je v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji omogočil predložitev variantnih ponudb, pri čemer je kot merilo določeno merilo najnižje ponudbene cene, zato vlagatelj naročniku očita kršitev 37. člena ZJN-2. Naročnik je v poglavju Tehnična specifikacija omogočil izbiro med dvema napravama, in sicer med laparoskopom 10 mm ali videolaparoskopom 10 mm. Vlagatelj navaja, da tako opredeljene tehnične specifikacije onemogočajo pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb. V Sloveniji sta aktivno prisotna le dva proizvajalca endoskopske opreme, in sicer Karl Storz, ki izpolnjuje tehnične zahteve za laparoskop ter vlagatelj, ki izpolnjuje tehnične zahteve za videolaparoskop. Cena kompleta laparoskopa znaša okoli 42.691,00 EUR, cena kompleta videolaparoskopa pa 71.738,00 EUR. Vlagatelj še navaja, da že sicer očitano neenakopravno obravnavo ponudnikov naročnik povzroča tudi s tem, ko pri videolaparoskopu še dodatno zahteva dve HD glavi kamere, kar pomeni, da naročnik za videolaparoskop zahteva štiri HD glave kamere, za laparoskop pa dve HD glavi kamere. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik z odgovorom, da se glava kamere uporablja skupaj s histeroskopom, očitno manipuliral s tehnično specifikacijo in željo po diskriminaciji ponudnikov. Vlagatelj pojasnjuje, da zahtevana HD glava kamere ni primerna za histeroskopske posege, saj so za tovrstne posege zahtevane drugačne kamere (lažje, L-oblike, morajo imeti zagotovljen pogled skozi okular, vrtljive za 360°, videokabel mora biti med posegom vedno obrnjen proti tlom). Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da morajo ponudniki za laparoskop in videolaparoskop ponuditi sterilizacijsko kaseto, kar pomeni, da je pri laparoskopu ni potrebno sterilizirati HD glave kamere, pri videolaparoskopu pa se zahteva tudi sterilizacija HD glave kamere, to pa po mnenju vlagatelja nasprotuje načelu enakopravne obravnave ponudnikov. Nadalje vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je zahteva v okviru endoskopskega instumentarija, zahteva po kanili 10 mm kompatibilna z zgornjim ročnikom, v celoti nerazumna in je nihče od proizvajalcev ne more ponuditi.

Vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila za nabavo videolinije za laparoskopske preiskave, podrejeno pa razveljavitev razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na zahtevo v točki 2B) VIDEOLAPAROSKOP 10 m, kjer je določena zahteva HD glava kamere (8., 10. in 11. alineja 2.B), v delu iz 3. alineje točke 2B) LAPAROSKOP (v delu ki se nanaša na sestavo kompleta), v delu, ki se nanaša na zahtevo po kanili 10 mm kompatibilna z zgornjim ročnikom in naj se določi daljši rok za prejem ponudb, ki bo ponudnikom omogočil dovolj časa za kvalitetno pripravo ponudbe. Vlagatelj priglaša povračilo revizijskih stroškov.

Naročnik o zahtevku za revizijo ni odločil v roku, določenem v 16. členu ZRPJN, zato je vlagatelj dne 10.03.2011 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo zaradi molka organa.

Naročnik je z dopisom, z dne 11.03.2011, odstopil spisovno dokumentacijo v presojo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je sprva preverila utemeljenost revizijske navedbe, da je naročnik določil prekratek rok za prejem ponudb, s čimer je onemogočena priprava popolne ponudbe.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da se ponudba šteje za pravočasno, če prispe k naročniku najkasneje do dne 04.02.2011 do 10.00 ure. Na podlagi vpogleda na Portal javnih naročil Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dne 27.01.2011, pod št. objave JN 859/2011, podaljšal rok za oddajo ponudb z dne 01.02.2011 na dan 04.02.2011. Nadalje je iz Portala javnih naročil razvidno, da je naročnik dan kasneje, to je dne 28.01.2011 ob 16:25 uri, podal odgovor na vprašanje v zvezi z izkazovanjem referenc.

Pravila glede določanja rokov so urejena v ZJN-2 (50. -56. člen ZJN-2), ki v 50. členu določa, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom. Določilo 51. člena ZJN-2 pa določa, da mora biti rok za prejem ponudb v odprtem postopku najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila podlage za določanje rokov za prejem ponudb ni mogoče iskati v 51. členu ZJN-2, kot to v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj. Državna revizijska komisija je v svojih sklepih že zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-160/2008, 018-115/2010), da se določilo 51. člena ZJN-2 nanaša zgolj na postopke oddaje javnih naročil, ki jih je glede na vrednost predmeta potrebno objaviti v Uradnem listu EU. Ker je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila predmet nakup blaga, katerega ocenjena vrednost znaša 90.000,00 EUR z DDV in je ta vrednost pod vrednostnim pragom, določenim v 3. točki prvega odstavka 12. člena ZJN-2, naročniku predmetnega javnega naročila ni bilo treba objaviti v Uradnem glasilu Evropske unije, kar posledično pomeni, da naročniku pri določanju roka za prejem ponudb tudi ni bilo treba upoštevati določila 51. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija opozarja, da predstavlja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, katerega vrednost predmeta ne presega evropskih vrednostnih pragov, podlago za določitev in presojo primernosti dolžine roka za prejem ponudb določilo 50. člena ZJN-2. Prvi odstavek 50. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom. V postopkih oddaje javnih naročil, ki jih naročnikom ni treba objavljati v Uradnem glasilu Evropske unije, minimalni roki za prejem ponudb v ZJN-2 niso določeni, zato je ustreznost njihove dolžine treba presojati v vsakem posameznem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč pri tem konkretne okoliščine posameznega primera. Osnovna naročnikova dolžnost v zvezi z določitvijo dolžine roka za prejem ponudb pa je v tem, da ponudnikom omogoči dovolj časa, da se ponudniki seznanijo z vsemi potrebnimi informacijami ter, da zberejo vso zahtevano dokumentacijo in pripravijo popolno ponudbo.

Vlagatelj kot razlog, da je postavljeni rok prekratek za pripravo popolne ponudbe navaja, da je onemogočena priprava ponudbe predvsem z vidika možnosti pridobivanja zahtevanih referenc, saj po njegovih izkušnjah pridobitev reference s strani Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana traja približno 7 do 10 delovnih dni, v primeru odsotnosti zakonitega zastopnika pa tudi dlje. Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj za svojo navedbo v zahtevku za revizijo ni predlagal nobenih dokazov, zato ji že v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku, (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogoče slediti. Tako vlagatelj npr. ni predlagal nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, ali je vlagatelj pravočasno (neposredno po objavi naročila (dne 17.01.2011) in dostopnosti razpisne dokumentacije) začel s pripravo ponudbe, niti ni dokazal, da je pravočasno zaprosil naročnike za potrditev/izdajo referenc. Nenazadnje gre tudi ugotoviti, da se zadnji naročnikov odgovor, na katerega se sklicuje vlagatelj in je bil objavljen dne 28.01.2011 na Portalu javnih naročil, nanaša na naročnikovo dopustitev ponudnikom, da se kot reference upoštevajo tudi dobave ponudnika, od katerega je ponudnik prevzel distribucijsko verigo za predmetno opremo v Sloveniji (ob izkazovanju in dokazovanju razlogov za razpolaganje z referencami).

Državna revizijska komisija, glede na vsebino revizijske navedbe v zvezi z domnevno prekratkim rokom za oddajo ponudb, ugotavlja, da v predmetnem revizijskem postopku vlagatelj ni navedel nobenih dejstev in predložil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila 18 dnevni rok za prejem ponudb, z vidika prvega odstavka 50. člena ZJN-2, neprimeren in prekratek.

Nadalje se je Državna revizijska komisija opredelila do navedbe vlagatelja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, glede na postavljeno merilo najnižje cene, ni mogoče predložiti variantne ponudbe.

Določilo 38. člena ZJN-2 (Variantne ponudbe) določa, da v primeru, če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik določi, da bo upošteval variante, ki jih predložijo ponudniki. Naročnik mora v tem primeru v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali dopušča variantne ponudbe ali ne; v kolikor variantne ponudbe niso dopuščene jih naročnik ne sme upoštevati. Naročnik, ki dopusti predložitev variantnih ponudb mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je potrebno upoštevati v variantnih predlogih ter katere koli posebne zahteve za njihovo predložitev.

Za dopustnost predložitve variantne ponudbe morajo biti v skladu z zakonom torej izpolnjeni naslednji trije kumulativno pogoji: (1) merilo za oddajo naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba, (2) naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu navesti ali dopušča predložitev variantne ponudbe, (3) razpisna dokumentacija mora biti ustrezno pripravljena, tako da naročnik v razpisni dokumentaciji navede minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v obvestilo o javnem naročilu, objavljenim na Portalu javnih naročil, pod št. objave 490/2011, ugotavlja, da je naročnik v točki II.1.9) dopustil variantne ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji na obrazcu Obr. 3, v 6. točki zapisal: "Variantne ponudbe: Variante so navedene v tehničnih specifikacijah.". Z vpogledom v tehnične specifikacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot predmet javnega naročila med drugim v poglavju Strokovne zahteve določil 2A) Laparoskop 10 mm ali B) Videolaparoskop 10 mm. V obvestilu o javnem naročilu in v 14. točki razpisne dokumentacije je naročnik kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe določil merilo najnižje cene.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predmet javnega naročila sicer opredelil alternativno (laparoskop ali videolaparoskop), vendar je hkrati kot merilo določil merilo najnižje cene, ki pa predložitev variantnih ponudb onemogoča. Namreč razlog, da je pri variantnih ponudbah merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe je, da se z dopustitvijo (in opredelitvijo minimalnih tehničnih zahtev) predložitve variantnih ponudb ponudnikom omogoči, da v določenem obsegu predvidijo drugačno, variantno izpolnitev predmeta javnega naročila. Z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe je sploh mogoče ponujene variantne ponudbe ovrednotiti in oceniti. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik sicer opredelil dva različna predmeta laparoskop ali videolaparoskop, ki bi ob upoštevanju drugih elementov za vrednotenje ponudb (torej ob merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe) lahko predstavljalo zadostno opredelitev tehničnih specifikacij za posamezno variantno ponudbo. Glede na zakonsko opredelitev možnosti predložitve variantnih ponudb iz 38. člena ZJN-2 pa gre ugotoviti, da postavljeno merilo najnižje cene izključuje možnost predložitve variantnih ponudb. Kot že zapisano je kot kumulativen pogoj, da se lahko predložijo variantne ponudbe, določeno, da mora biti v tem primeru postavljeno merilo, merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Državna revizijska komisija, glede na določilo 38. člena ZJN-2, ob upoštevanju določila iz obvestila o javnem naročilu in 6. točke obrazca Obr. 3, ki dopuščata predložitev variantnih ponudb in glede na dejstvo, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, naročnik kot merilo določil merilo najnižje cene, zaključuje, da so določila razpisne dokumentacije v neskladju z določilom 38. člena ZJN-2 ter si medsebojno nasprotujejo. S tem, ko je naročnik dopustil predložitev variantne ponudbe, kot merilo pa je določil merilo najnižje cene, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik razpisno dokumentacijo v točki II.1.9.), 14. točki in v strokovnih zahtevah pripravil v nasprotju z določilom 38. člena ZJN-2, zato je obravnavano revizijsko zahtevo vlagatelja ocenila kot utemeljeno.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik predmetno javno naročilo v delu, ki se nanaša na možnost predložitve laparoskopa ali videolaparoskopa oblikoval tako, da je zahteva do ponudnikov, ki ponujajo videolaparoskop diskriminatorna in onemogoča zagotavljanje konkurence med ponudniki.

Naročnik je načeloma svoboden pri določanju tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila, omejitev mu predstavlja zakonska zahteva, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki (določilo 37. člena ZJN-2). Naročnik mora torej pri opredelitvi tehničnih specifikacij varovati temeljna načela javnega naročanja, to sta, med drugimi, načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2). Tehnične specifikacije morajo temeljiti na objektivnih potrebah naročnika, saj se z opredelitvijo tehničnih specifikacij določi, kaj mora ponudnik ponuditi, da bo naročnikovi objektivni potrebi po pridobitvi bodisi blaga, storitve ali izvedbe gradnje zadoščeno. Naročnik mora opisati tehnične specifikacije predmeta jasno in določno, tako da se z njimi zagotavlja enakopravna obravnava ponudnikov in omogoča konkurenca na trgu. Naročnik mora z izbiro postopka, določitvijo predmeta javnega naročila, meril, pogojev in ostalih razpisnih kriterijev slediti zagotavljanju konkurence in enakopravne obravnave ponudnikov, kar se kaže tudi v pridobitvi popolnih, medsebojno primerljivih ponudb. Načelo zagotavljanje konkurence med ponudniki naročniku prepoveduje, da bi izbiral in izvedel postopek v nasprotju z ZJN-2 in s tem omejeval konkurenco med ponudniki, hkrati pa mora pri izvajanju javnega naročanja ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. Pri izvajanju postopka oddaje javnega naročila mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo (načelo enakopravne obravnave ponudnikov).

Z vpogledom v strokovne zahteve, kot izhajajo iz 2A) in 2B) točke tehničnih specifikacij, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik opredelil možnost ponudbe predmeta laparoskop 10 mm ali videolaparoskop 10 mm. Naročnik je v tehničnih specifikacijah v točki 2A) Laparoskop 10 mm med drugim določil: "Komplet sestavljajo:
- HD laparoskop, 1 kos
- Sterilizacijska kaseta, 1 kos
- HD glava kamere, 1 kos
- Svetlobni kabel min. premer 4,8 mm, min. dolžine 250 cm".
V točki B) Videolaparoskop 10 mm je med drugim zapisal:
"Komplet sestavljajo:
- HD videolaparoskop, 1 kos
- Sterilizacijska kaseta, 1 kos
- HD glava kamere, 1 kos".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, in predlaga dokazila, da je zahtevani komplet za videolaparoskop (zahtevan v točki 2B) Strokovnih zahtev) približno za 70 % dražji od zahtevanega kompleta laparoskopa (zahtevan v točki 2A). Državna revizijska komisija na podlagi predloženih dokazil in na podlagi podatkov o cenah, dostopnih na spletnih straneh http://www.medicaldiscounts.com/laparoscopy.htm, http://www.angelfire.com/ar/laparoscopy/cost.html in drugih) ugotavlja, da stane cena zahtevanega kompleta laparoskopa približno 8.800,00 EUR, cena zahtevanega kompleta videolaparoskopa pa 15.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik z alternativnim opisom predmeta javnega naročila (ob odsotnosti kriterijev, ki bi možnost ponudbe posamezne endoskopske opreme ovrednotili na enakopraven način) ponudnikom, ki ponujajo videolaparoskop, dejansko izničil možnost, da bi bili v postopku oddaje javnega naročila izbrani kot najugodnejši ponudniki. Glede na določila razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik (ob dejstvu, da je merilo najnižja cena) neenakopravno obravnaval ponudnike, ki ponujajo dražji endoskopski sistem - to je komplet videolaparoskopa. Ker bi naročnik vrednotil ponudbe na podlagi najnižje ponudbene cene (in ne na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, npr. kakovosti posamezne naprave, kompatibilnosti z drugimi napravami, jasnosti slike, števil HD glav kamere, itd.) bi dejansko pridobil ponudbe, ki so med seboj neprimerljive in bi iz konkuriranja za pridobitev posla izločil vse ponudnike, ki ponujajo komplet videolaparoskopa. Tako določena razpisna dokumentacija je po mnenju Državne revizijske komisije diskriminatorna in onemogoča enakopravno obravnavo ponudnikov, saj je naročnik z opredelitvijo II.1.9.) in 14. točke in alternativnega predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji ustvaril okoliščine, ki neenakopravno obravnavajo ponudnike, ki ponujajo (dražji) videolaparoskop.

V konkretnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik s tem, ko je razpisno dokumentacijo določil v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, kršil tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj ponudniki, ki ponujajo tehnično bolj izpopolnjeno endoskopsko napravo (videolaparoskop) glede na določila razpisne dokumentacije, nimajo možnosti, da bi bili v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbrani kot najugodnejši ponudniki. V izogib enoznačnemu tolmačenju zgornje obrazložitve Državna revizijska komisija pojasnjuje, da predstavlja dopustno konkurenco tista prednost ponudnika, ki ima temelj v strokovnem znanju, tehnični in kadrovski usposobljenosti, velikosti trga in drugih parametrih, ki so posledica dejanj ponudnika in, ki jih naročnik enakopravno vrednoti (z uporabo pravilnega postopka, določanju predmeta in tehničnih specifikacij, meril, pogojev itd). Nedopustno pa je, kakor je ugotovljeno v tem revizijskem postopku, izničevanje konkurence zaradi naročnikovega nezakonitega ravnanja, ki se kaže v alternativni opredelitvi predmeta javnega naročila, ne da bi bila v razpisni dokumentaciji predhodno tehnološka prednost posameznega predmeta evalvirana na način, da zagotovi konkurenco in enakopravno obravnavo ponudnikov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila glede na merilo najnižje cene ne bi smel predmeta javnega naročila opisati alternativno oziroma bi moral, v kolikor je predmet opredelil alternativno (in dopustil predložitev variantnih ponudb), kot merilo uporabiti merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, sestavljeno iz pravičnih uteži glede na ponujeni predmet, tako da bi se zagotovila konkurenca in enakopravna obravnava ponudnikov. Glede na zapisano gre zaključiti, da je naročnik pri opredelitvi predmeta javnega naročila kršil 37. člen ZJN-2 in temeljni načeli, kot izhajata iz 7. in 9. člena ZJN-2, zato Državna revizijska komisija obravnavani revizijski navedbi v celoti sledi in ji priznava utemeljenost.


Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da naročnik diskriminira ponudnike, ki ponujajo videolaparoskopa tudi z razloga, ker za sistem videolaparoskopa dejansko zahteva 4 HD glave kamere, za sistem laparoskop pa 2 kosa glave kamere HD.


Naročnik je v tehničnih specifikacijah v točki 2A) in 2B) določil sestavne dele kompleta za oba endoskopska sistema (glej navedeno razpisno dokumentacijo glede vsebine kompleta). Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja (in predlaga prospekte ter tehnične opise obeh endoskopskih naprav), da videolaparoskop s tehnološkega vidika združuje tri komponente, ki jih naročnik za laparoskop zahteva posamezno: to so HD laparoskop, HD glava kamere in svetlobni kabel.

Državna revizijska komisija na podlagi predloženih dokazil in na podlagi vpogleda na spletno stran vlagatelja http://www.olympus-europa.com/endoscopy/427_HD_EndoEYE_and_HD_EndoEYE_LTF-VH.htm ugotavlja, da je v videolaparoskopu vgrajena HD glava kamera. Nasprotno pa Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v katalog dostopen na spletni strani ponudnika, ki proizvaja laparoskop (Karl Storz) http://www.karlstorz.de/cps/rde/xchg/SID-3F2460C5-DF9DD450/karlstorz-en/hs.xsl/57.htm, ugotavlja, da laparoskop nima integrirane HD glave kamere, pač pa ga sestavljajo štirje ločeni deli, to so teleskopska palica, HD kamera glave, enota za procesiranje posnetih slik (videoadapter) in svetlobni kabel. Naročnik je tako za laparoskop, kakor tudi za videolaparoskop, podal zahtevo, da komplet vsebuje HD glavo kamere. Državna revizijska komisija, upoštevajoč naročnikovo zahtevo, da ponudniki predložijo po dva kompleta posameznega endoskopskega sistema, ob ugotovljenem dejstvu, da ima videolaparoskop že vgrajeno HD kamero glavo, zaključuje, da je naročnik s tako opredeljeno tehnično zahtevo diskriminiral ponudnike, ki hočejo ponuditi kompleta videolaparoskopa. Kajti, naročnikova zahteva pomeni, da bodo ponudniki, ki bodo ponudili kompleta laparoskopa ponudili dve HD glavi kameri, ponudniki, ki bodo ponudili kompleta videolaparoskopa pa bodo, glede na to, da ima videolaparoskop že intergirano HD glavo kamere, ponudili štiri HD glave kamere.

Državna revizijska komisija, glede na cene videolaparoskopa oziroma sestavnih delov laparoskopa (dostopno na spletnih straneh http://www.medicaldiscounts.com/laparoscopy.htm, http://www.angelfire.com/ar/laparoscopy/cost.html in drugih) ugotavlja, da je cena HD glave kamere tista, ki poglavitno pogojuje razliko med cenama kompleta. Namreč, cena videolaparoskopa znaša približno 8.500,00 EUR (in vsebuje HD laparoskop, HD glavo kamere in svetlobni kabel), medtem ko znaša cena kompleta laparoskopa (laparoskop cca. 1.400,00 EUR, svetlobni kabel cca. 200,00 in HD glava kamera cca. 7.200,00 EUR), skupaj 8.800,00 EUR. Ker pa je naročnik tako za komplet videolaparoskopa, kakor tudi za komplet laparoskopa, zahteval še HD glavo kamere, znaša vrednost kompleta laparoskopa (brez upoštevanja sterilizacijske kasete) približno 8.800,00 EUR, cena kompleta videolaparoskopa (videolaparoskop ima že intergirano HD glavo kamere, zato je cena videolaparoskopa glede na laparoskop znatno višja), torej videolaparoskop in HD glava kamere (cca. 6.500,00 EUR) znaša približno 15.000,00 EUR. Ugotoviti torej gre, da v kolikor naročnik pri zahtevi kompleta videolaparoskopa ne bi dodatno zahteval HD glavo kamere v kompletu, bi bili ceni enega ali drugega kompleta primerljivi, saj znaša cena kompleta za laparoskop približno 8.800.00 EUR, videolaparoskop (z že vgrajeno HD glavo kamere) pa stane približno 8.500,00 EUR.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da dodatna zahteva po HD glavi kamere v kompletu videolaparoskopa (ob dejstvu, da ima videolaparoskop že intergirano HD glavo kamere) neenakopravno obravnava ponudnike, ki bi želeli ponuditi komplet videolaparoskopa glede na ponudnike, ki bi ponudili komplet laparoskopa. Tako določena razpisna zahteva si je sama s seboj v nasprotju (saj izhaja, da se naročnik zadovolji tako s štirimi HD glavami kamere, kakor tudi z dvema HD glavama kamere) in v nasprotju z določilom 37. člena ZJN-2 ter temeljnimi načeli javnega naročanja (načelom enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence), zato je Državna revizijska komisija obravnavani revizijski navedbi sledila in jo označila kot utemeljeno.

Državna revizijska komisija je presojala tudi utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnikova zahteva po sterilizacijski kaseti diskriminatorna do ponudnikov, ki bi želeli ponuditi komplet videolaparoskopa.

Iz tehničnih specifikacij izhaja zahteva naročnika, da komplet laparoskopa in videolaparoskopa vsebuje sterilizacijsko kaseto. Kot že ugotovljeno ima videolaparoskop že vgrajeno HD glavo kamere. Naročnik je za oba kompleta zahteval sterilizacijsko kaseto, to pa pomeni, da se za (sistem) laparoskopa ne zahteva HD glava kamere, ki bi bila kompatibilna s sterilizacijo. Upoštevajoč dejstvo, da se mora pri videolaparoskopu sterilizirati tudi HD glavo kamere (saj je HD glava kamere integrirana v videolaparoskop), laparoskop pa je mogoče sterilizirati neodvisno od HD glave kamere, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je obravnavana zahteva naročnika neenakopravna do ponudnikov, ki bi ponudili komplet videolaparoskopa glede na ponudnike, ki bi ponudili laparoskop. Ker naročnik ni zahteval, da mora biti pri kompletu laparoskopa tudi HD glava kamere kompatibilna s sterilizacijo, za videolaparoskop pa se to za integrirano HD glavo kamere dejansko zahteva, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je obravnavana navedba vlagatelja utemeljena.

Kot slednjo revizijsko navedbo je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da je zahteva po kanili 10 mm, kompatibilna z zgornjim ročnikom, nerazumna.

Naročnik je v 6. točki Tehnični specifikacij (Endoskopski instrumentarij) med drugim določil, da mora biti endoskopski aspirator sestavljen iz kanile 10 mm, kompatibilne z zgornjim ročnikom.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da nihče od proizvajalcev instrumentov ne more ponuditi zahtevanega, saj je kanila namenjena npr. aspiraciji cist pri laparoskopskih operacijah, poseg pa se opravlja z manj invazivnih instrumentom premera 5 mm, ki ima na distalnem delu aspiracijsko iglo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v predložena dokazila in ugotovila, da iz katalogov ponudnika Karl Storz in vlagatelja (podatkov, ki bi kazali nasprotno, pa niso razvidni tudi iz katalogov, dostopnih na njihovih spletnih straneh) ni razviden endoskopski instrument- kanila premera 10 mm, ki bi bila kompatibilna z zgornjim ročnikom. Posledično Državna revizijska komisija ocenjuje, da je revizijska navedba prepričljiva, zato ji je priznala utemeljenost.


V zaključku Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila razpisna dokumentacija pripravljena v nasprotju z določili ZJN-2, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 03.02.2011, ugodila in na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "Nabava videolinije za laparoskopske preiskave", objavljen na Portalu javnih naročil dne 17.01.2011, pod št. objave JN 490/2011.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne vse stroške, nastale z revizijo, in sicer takso v višini 2.500,00 EUR, pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve v znesku 20,00 EUR in strošek priprave revizijskega zahtevka po zunanjem svetovalcu v višini 2.000,00 EUR.

V primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je vlagatelju na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potreben strošek, nastal z revizijo, priznala strošek plačane dolžne takse (za zahtevek za revizijo) v višini 2.500,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila priglašenih stroškov pod postavko "pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve v znesku 20,00 EUR", saj omenjeni stroški niso opredeljeni na način, da bi bilo mogoče ugotoviti njihovo potrebnost (peti odstavek 22. člena ZRPJN, v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN) in
priglašene stroške za pripravo po zunanjem svetovalcu v višini 2.000,00 EUR, saj vlagatelja v postopku ni zastopal odvetnik ali druga oseba, ki ima po zakonu pravico do nagrade.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, 26. 3. 2011

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije























Vročiti:
- OLYMPUS SLOVENIJA, trgovina in storitev d.o.o., Baznikova ulica 2, Ljubljana,
- Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska cesta 9, Trbovlje,
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja in javno zasebno partnerstvo, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.