Na vsebino
EN

018-148/2011 Socialno zdravstveni zavod Hrastovec

Številka: 018-148/2011-2
Datum sprejema: 7. 6. 2011

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Maji Bilbija, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Dobava pralnih sredstev", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Diversey d.o.o., Tržaška cesta 37a, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Socialno zdravstveni zavod Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih goricah 22, Lenart pri Slovenskih goricah (v nadaljevanju: naročnik), dne 07. 06. 2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.01.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo "Dobava pralnih sredstev", objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 630/2011, z dne 20.01.2011.

Dne 12.04.2011 je naročnik sprejel dokument z nazivom "Obrazloženo obvestilo o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila", s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Ecolab d.o.o., Vajngerlova ulica 4, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da vlagatelj ni ponudil izdelka, ki bi ustrezal naročnikovim zahtevam, saj izdelek pod zaporedno številko 7 ponudbenega predračuna vsebuje minimalne delce optičnih belil.

Vlagatelj je dne 18.04.2011 podal zahtevo za vpogled v ponudbeno in spisovno dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Kakor izhaja iz zapisnika o vpogledu je vlagatelj dne 21.04.2011 vpogledal v tiste dele izbrane ponudbe, ki niso označeni kot poslovna skrivnost in v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom.

Dne 24.04.2011 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje popolnost svoje ponudbe in nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj navaja, da je ponudil enakovreden proizvod razpisanemu, izdelek pod zaporedno št. 7 ponudbenega predračuna. Vlagatelj pojasnjuje, da minimalni delci optičnih belil (manj kot 0,04 %), ki so prisotni v izdelku samo dodatno izboljšujejo izgled belih in pisanih tekstilij. Vlagatelj zatrjuje, da gre za ustrezen izdelek, pri čemer se sklicuje na vir šostar T., Fijan S., Arnuš S., : Nega novih tekstilij, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo in na vir Zoller, Broze. G.: Sufractant Science Series, Volume 81, Handbook of detergents, Part A: Properties, Marcel Dekker. Vlagatelj pojasnjuje, da je pranje proces, s katerim želi uporabnik pralnih sredstev iz materiala odstraniti vse tuje snovi, ki so bile nanj nanošene iz kakršnegakoli vzroka in zmanjšujejo stopnjo higieničnosti tekstilije. V zahtevku za revizijo vlagatelj povzema učinek, ki ga ima prisotnost optičnih belil v pralnih sredstvih. Vlagatelj navaja, da je bil naročniku pripravljen posredovati tudi recepture izdelkov (in jih je pripravljen posredovati tudi Državni revizijski komisiji), na podlagi katerih se lahko preveri, da gre za zanemarljive vrednosti, praktično 0 %.

Nadalje vlagatelj navaja, da je izdelek naveden v njegovi ponudbi ustrezno primerljiv izdelku, kot ga je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, pri čemer vlagatelj izraža dvom, ali ni artikel naveden v razpisni dokumentaciji, pisan na kožo izbranemu ponudniku, ker ga proizvaja. Vlagatelj izraža dvom o tem, kako je izbrani ponudnik vedel, kateri izdelek je vlagatelj ponudil, glede na to, da je naziv izdelka označil kot poslovno skrivnost na temelju 39. člena ZGD. Ker vlagatelju ni bilo omogočeno vpogledati v naziv izdelka izbranega ponudnika, vlagatelj navaja, da je naročnik neenakopravno obravnaval ponudnike, saj sam lahko le domneva, da je izbrani ponudnik ponudil lasten proizvod, pralni prašek ELTRA 40. Iz varnostnega lista, ki je javno dostopen, izhaja, da je izdelek ELTRA 40 nevaren za zdravje in okolje (še posebej za vodne organizme). Naročnik je ravnal nezakonito in negospodarno, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj je v razpisni dokumentaciji zahteval "..KI VARNO RAZKUŽUJE..", medtem ko proizvod izbranega ponudnika tega ne izpolnjuje.

Vlagatelj zahteva, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, predvsem v delu, v katerem izbrani ponudnik dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz 7 točke razpisa. Vlagatelj še dodaja, da izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe teh podatkov ni varoval kot poslovno skrivnost, kar pomeni, da so podatki javni. Vlagatelj zaradi onemogočanja vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, poleg navedenih dejstev, ne more predložiti dokazov za svoje trditve.

Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri, z dne 12.04.2011, ter priglaša povračilo revizijskih stroškov.


Naročnik je dne 10.05.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je po vloženem revizijskem zahtevku izbranega ponudnika vlagatelja pozval, naj pojasni, ali ponujeni izdelki ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije. Iz pojasnila vlagatelja izhaja, da izdelek pod zaporedno št. 7 iz predračuna vsebuje optična belila v višini 0,04 %. Na podlagi izjave vlagatelja se naročniku ni zdelo potrebno vlagatelja pozivati na predložitev receptur, saj je naročnik na podlagi vlagateljevega dopisa ugotovil, da ponudba ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije.

Glede vpogleda v izbrano ponudbo naročnik pojasnjuje, da je bila s sklepom izbranega ponudnika, z dne 01.01.2011, kot poslovna skrivnost označeno komercialno ime proizvoda, navodila za uporabo navedenih izdelkov, varnostni in tehnični listi ponujenih izdelkov ter sestava cen in doziranje proizvodov. Naročnik je v soglasju z izbranim ponudnikom umaknil poslovno skrivnost s postavke predračuna cene na enoto in vrednosti posamezne postavke v skladu z določbo 22. člena ZJN-2. Naročnik tudi zavrača očitke vlagatelja, da je izbranemu ponudniku omogočil vpogled in seznanitev z deli ponudbe, ki so označeni kot poslovna skrivnost.

Vlagatelj je dne 18.05.2011 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom dne 24.05.2011 odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji.


Pred meritorno presojo utemeljenosti revizijskih navedb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik po ugoditvi zahtevka za revizijo, ki ga je dne 18.03.2011 vložil izbrani ponudnik zoper odločitev o oddaji javnega naročila z dne 08.03.2011 (in s katero je bilo javno naročilo oddano vlagatelju, kot najugodnejšemu ponudniku), dne 12.04.2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila z nazivom "Obrazloženo obvestilo o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila".

Skladno z obstoječo zakonodajo lahko naročnik na temelju petega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Pred sprejemom novele ZJN-2C, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 18/2011 in katerih določila se skladno z določilom 112. člena ZJN-2 uporabljajo v postopkih oddaje javnega naročila, katerih obvestila o javnem naročilu so bila objavljena po 30.03.2011, ni bila mogoča sprememba odločitve o oddaji javnega naročila. Ker je bilo predmetno javno naročilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 17.01.2011, torej pred datum, določenim za uporabo določil, ki jih vnaša novela ZJN-2C, naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne sme sprejeti spremembe odločitve o oddaji javnega naročila. Vendar Državna revizijska komisija v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ugotavlja, da je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila sicer poimenoval "Obrazloženo obvestilo o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila", vendar iz vsebine tega dokumenta izhaja, da predstavlja naročnikov dokument z dne 12.04.2011 (s katerim je izbral ponudbo izbranega ponudnika kot najugodnejšo ponudbo), novo odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Namreč naročnik je po sprejemu sklepa, s katerim je ugodil zahtevku za revizijo izbranega ponudnika in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 08.03.2011, sprejel novo odločitev o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik odločitev o oddaji ponudbe z dne 12.04.2011 sicer poimenoval kot spremembo predhodne odločitve o oddaji javnega naročila (ki je glede na čas objave obvestila o javnem naročilu, z dne 17.02.2011, ne bi smel sprejeti, saj se novela ZJN-2C še ni pričela uporabljati), vendar gre v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ugotoviti, da naziv odločitve o oddaji javnega naročila ne vpliva na postopek oddaje javnega naročila, saj iz vsebine odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da gre za novo odločitev v postopku oddaje javnega naročila, ki je naročnik sprejel na podlagi sklepa z dne 08.04.2011, s katerim je razveljavil prejšnjo odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 08.03.2011.


Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nepopolno ponudbo iz razloga, ker proizvod pod zap. št. 7 ponudbenega predračuna, ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, saj vsebuje optična belila.

Naročnik je v 7. točki poglavja Opis izdelkov v razpisni dokumentaciji zapisal:

" 7. PRAšKASTI DETERGENT ZA RAZKUŽEVANJE
Specialni praškasti detergent , ki varno razkužuje in daje odlične rezultate pri temperaturi 40°, sredstvo ne sme vsebovati optičnih belil, učinkovito odstranjuje trdovratno umazanijo. Pakirano v 11 kg vreči ali več. Eltra 40 ali enakovredno.".

Naročnik je zahteval praškasti detergent, ki ne vsebuje optičnih belil.

Na podlagi vpogleda v ponudbo vlagatelja, natančneje v ponudbeni predračun, in na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo, natančneje v pojasnilo vlagatelja naročniku, z dne 06.004.2011, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zvezi s ponujenim izdelkom pod zaporedno št. 7 ponudbenega predračuna med drugim navedel: "Minimalni delci (manj kot 0,04%) optičnih belil v našem sredstvu (), samo dodatno izboljšujejo izgled belih in pisanih tekstilij.". Kot razlog za prisotnost optičnih belil v ponujenem izdelku pod zaporedno št. 7 ponudbenega predračuna je vlagatelj v dopisu, z dne 06.04.2011 še navedel, da "â?? optični belilci dodajajo modro svetlobo in so danes prisotni že v večini pralnih praškov, saj podaljšujejo belino tekstilij. Dermatološke raziskave so pokazale, da niso škodljivi in nimajo negativnih vplivov na uporabnike in okolje.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da presoja razlogov in učinkov, ki jih ima prisotnost optičnih belil v ponujenem izdelku vlagatelja pod zaporedno št. 7 ponudbenega predračuna ne more imeti vpliva na dejstvo, ki ga priznava vlagatelj sam in ki je razviden tudi iz varnostnega lista, da ponujeni proizvod pod zaporedno št. 7 ponudbenega predračuna, vsebuje optično belilo. Naročnik je v razpisni dokumentaciji namreč jasno in nedvoumno zapisal, da praškasti detergent za razkuževanje ne sme vsebovati optičnih belil.

Skladno z določilom 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, neprimerna ponudba. Če je ponudba neprimerna, je hkrati tudi nepopolna (v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), nepopolne ponudbe pa je naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 dolžan zavrniti in jih izločiti iz postopka. Iz razpisne dokumentacije izhaja zahteva naročnika, da praškasti detergent za razkuževanje ne vsebuje optičnih belil, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in v revizijskem postopku tega javnega naročila pa je vlagatelj sam potrdil prisotnost optičnih belil v ponujenem proizvodu pod zaporedno št. 7 ponudbenega predračuna, v deležu 0,04 %. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo vlagatelja iz razloga, ker so v ponujenem proizvodu pod zaporedno št. 7 ponudbenega predračuna prisotna optična belila, označil kot neprimerno in posledično nepopolno ponudbo. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vse vlagateljeve revizijske navedbe povezane s prisotnostjo optičnih belil v ponujenem praškastem detergentu za razkuževanje, ocenila kot neutemeljene.


V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela enakopravnosti ponudnikov, saj ponujeni izdelek izbranega ponudnika (za katerega vlagatelj meni, da ga je izbrani ponudnik ponudil) ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije po varnem razkuževanju, saj iz varnostnega lista pralnega sredstva, izhaja, da je nevarno za zdravje in okolje-zelo strupen za vodne organizme.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ponudil sredstvo, ki ga je naročnik kot primer (ELTRA 40 ali enakovreden proizvod) navedel v razpisni dokumentaciji.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da ponujeno sredstvo izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve naročnika po varnem razkuževanju, ker naj bi bilo sredstvo nevarno za zdravje in okolje - še posebej za vodne organizme. Ker je naročnik izdelek, ki ga je ponudil izbrani ponudnik v razpisni dokumentaciji navedel kot eksemplifikativni proizvod, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral vlagatelj ustreznosti praškastega detergent ELTRA 40 ugovarjati do roka za oddajo ponudb. Kajti skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo pa v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb. Državna revizijska komisija sledeč navedenemu določilu ZRPJN ugotavlja, da bi moral vlagatelj, v kolikor je mnenja, da v razpisni dokumentaciji primeroma naveden proizvod ne ustreza naročnikovim zahtevam (varno razkuževanje, odlični rezultati pri temperaturi 40°, brez prisotnost optičnih belil, učinkovito odstranjevanje trdovratne umazanije in pakiranje v 11 kg vreči ali več) zoper ustreznost tega sredstva ugovarjati pred rokom za oddajo ponudbe.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija odločitev o oddaji ponudbe (in je zahtevek za revizijo glede tožbenega predloga po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila sicer ustrezen), vendar se revizijske navedbe vlagatelja nanašajo na nepopolnost izbrane ponudbe zaradi domnevne neustreznosti ponujenega praškastega detergenta za razkuževanje, ki je bil v razpisni dokumentaciji eksemplifikativno določen kar pomeni, da se navedbe glede ustreznosti tega sredstva dejansko nanašajo na določila razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru gre tudi ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudil sredstvo, ki ga je naročnik v razpisni dokumentaciji določil kot primer praškastega detergenta za razkuževanje, kar glede na dejstvo, da nihče od potencialnih ponudnikov (tudi vlagatelj) ni oporekal ustreznosti tega pralnega sredstva pomeni, da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na praškasti detergent za razkuženja ustrezna.

Vlagatelj bi moral skladno z določilom drugega odstavka 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo, v katerem bi oporekal ustreznosti primeroma navedenega praškastega sredstva za razkuževanje ugovarjati najpozneje do roka za oddajo ponudb, to je do dne 17.02.2011. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da bi moral vlagatelj zoper ustreznost primeroma navedenega praškastega sredstva za razkuževanje in tudi zoper domnevno preferiranje izbranega ponudnika zaradi eksemplifikativno navedenega pralnega sredstva, ki ga izbrani ponudnik proizvaja (kot to navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo) ugovarjati do dneva določenega za oddajo ponudb, zato je skladno z določilom 12. člena ZRPJN potrebno ugotoviti, da so revizijske navedbe povezane z ustreznostjo praškastega detergenta za razkuževanje, ki je bil v razpisni dokumentaciji naveden primeroma, prepozne in je vlagatelj v pravici do uveljavljanja pravnega varstva v tem segmentu prekludiran. Iz tega razloga Državna revizijska komisija revizijske navedbe vlagatelja, povezane z domnevno neustreznostjo sredstva ELTRA 40 ni meritorno presojala.

V zahtevku za revizijo vlagatelj glede nemožnosti vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika navaja: "â??Vlagatelj je v skladu z določili ZRPJN poleg dejstev, dolžan priložiti tudi dokaze za svoje trditve. Teh pa ne more, če lahko zgolj domneva, kaj je izbrani ponudnik ponudil.". Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj v pravici do ugovarjanja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razloga neustreznosti ponujenega praškastega detergenta prekludiran in presoja s tem revizijskih navedb ni mogoča, zato zaključuje, da presoja morebitne neutemeljenosti zavrnitve vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika zaradi predložitve dokazil za izkazovanje neustreznosti izbrane ponudbe, iz navedenega razloga ni smiselna in potrebna.

V zaključku Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-2, ko je dne 12.04.2011, sprejel odločitev, s katero je izbral ponudbo izbranega ponudnika in vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno ponudbo, zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da "če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 07.06.2011



mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- Socialno zdravstveni zavod Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih goricah 22, Lenart pri Slovenskih goricah
- Ecolab d.o.o., Vajngerlova ulica 4, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja in javno zasebno partnerstvo, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran