018-120/2011 Varstveno delovni center Tončke Hočevar

Številka: 018-120/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Opravljanje gostinske dejavnosti za potrebe uporabnikov in zaposlenih delavcev VDC in oskrba dislociranih enot s pripravljenimi obroki hrane" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil SLOREST d.o.o., Dunajska cesta 5, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna ULČAR & PARTNERJI, šlandrova ulica 1, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VARSTVENO DELOVNI CENTER TONČKE HOČEVAR, Vodnikova cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.06.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 17.01.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 27.01.2011, pod številko objave JN 864/2011.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila št. 256-2011, z dne 17.03.2011, oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi SODEXO d.o.o., Železna cesta 16, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 18.03.2011 zahteval izdajo dodatne obrazložitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila izdal dne 22.03.2011. Naročnik je vlagatelju dne 23.03.2011 posredoval še ocenjevalne liste.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 31.03.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik prejeti ponudbi ocenjeval na podlagi meril, ki niso bila navedena v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik merilo predstavitev ponudbe na liniji - pestrost toplih in hladnih jedi, ureditev okolja (s ponderjem 5 točk) spremenil, saj je v okviru navedenega merila ocenjeval predstavitev ponudnikove vitrine, ureditev okolja in strežbo. Navedeno pomeni, zatrjuje vlagatelj, da je naročnik arbitrarno spremenil merilo.

Vlagatelj poudarja, da je naročnik v okviru spornega merila:

1. namesto predstavitve ponudbe na liniji ocenjeval ponudnikovo vitrino,
2. ocenjeval tudi strežbo, čeprav se je strežba ocenjevala že v okviru merila kvaliteta hrane - izgled, količina, okus in postrežba jedi,
3. ni ocenjeval pestrosti toplih in hladnih jedi.

Vlagatelj navaja, da iz ocenjevalnih listov izhaja, da v njegovi vitrini ni dodatne ponudbe. Vlagatelj v zvezi s tem opozarja, da dodatne ponudbe ni zagotovil na zahtevo naročnika, pri čemer navaja, da sta z naročnikom dne 08.08.2011 sklenila dogovor, da se dodatna ponudba umakne.

Vlagatelj še navaja, da na podlagi ocenjevalnih listov ne more ugotoviti, kje je naročnikova komisija opravljala degustacijo. Kot zatrjuje vlagatelj, je strokovna komisija pri izbranemu ponudniku ocenjevala referenčnega partnerja Zveza Sonček -Telekom, ki kot subjekt sploh ne obstaja. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik za Zvezo Sonček dostavlja en obrok hrane dnevno, in sicer v eno - porcijskih posodah, brez delitve. Navedeno pomeni, da na lokaciji, kamor se hrana dostavlja, nimajo vitrin, niti delilnega osebja, niti dodatne ponudbe in jih strokovna komisija ni mogla oceniti. Če pa je izbrani ponudnik kot svojega referenčnega naročnika navedel Zvezo Sonček - Telekom, še zatrjuje vlagatelj, pa bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno.

Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter zahteva povrnitev revizijskih stroškov.

Vlagatelj je dne 04.05.2011 Državno revizijsko komisijo obvestil, da iz razloga, ker naročnik o zahtevku za revizijo ni odločil v zakonsko določenem roku, skladno z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj prilaga zahtevek za revizijo, z dne 31.03.2011 in potrdilo o vplačani revizijski taksi, z dne 07.04.2011.

Ker je bila vsa dokumentacija (vključno s ponudbami) odstopljena v fotokopijah, je Državna revizijska komisija dne 18.05.2011 pozvala naročnika, naj ji odstopi originalno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je originalno dokumentacijo prejela dne 23.05.2011.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v predmetnem revizijskem postopku nastopil pravni položaj iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN, ki določa, da v primeru, če vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika, vlagatelj lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj obvestiti tudi naročnika.

V obravnavanem primeru gre torej za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za (vsebinsko) odločanje Državne revizijske komisije še pred (formalno) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 20 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Predmet obravnavanega javnega naročila je "Opravljanje gostinske dejavnosti za potrebe uporabnikov in zaposlenih delavcev VDC in oskrba dislociranih enot s pripravljenimi obroki hrane".

Pravni pojem "javno naročilo storitev" je v 9. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju ZJN-2) opredeljen kot " â?? javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev".

ZJN-2 storitve deli v dve ločeni skupini, in sicer v storitve iz Seznama storitev A in storitve iz Seznama storitev B. V skladu z 20. členom ZJN-2 velja za vsako izmed njiju drugačen pravni režim naročanja.

Seznam storitev, ki se oddajajo v postopkih javnega naročanja, je določen z Uredbo o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Ur. l. RS, štev. 18/2007; v nadaljevanju: Uredba). Storitve so naštete v Prilogi 2, ki je sestavni del Uredbe (2. alineja 1. člena). Priloga 2 vsebuje dva seznama, in sicer Seznam storitev A ter Seznam storitev B. V obeh seznamih so storitve opisane s pomočjo ustreznih referenčnih numeričnih kod (CPC oziroma CPV) ter razdeljene v 27 ločenih kategorij.

Storitve, ki so predmet spornega javnega naročila, sodijo med storitve, ki so naštete v Seznamu storitev B iz Priloge 2 Uredbe (kategorija 17 - "Storitve hotelov in restavracij"). Navedeno med strankama ni sporno in izhaja tako iz opisa predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji (točka II. - Predmet javnega naročila), kot tudi iz objave razpisa na Portalu javnih naročil (objava JN 864/2011 z dne 27.01.2011, oddelek II: Predmet naročila), kjer je pod rubriko II.1.6 (Enotni besednjak javnih naročil - CPV) zapisana numerična oznaka 55523000 ("Storitve priprave in dostave hrane za druga podjetja ali ustanove").

ZJN-2 v 20. členu (Storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B) določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, oddajo v skladu s tem zakonom (prvi odstavek 20. člena). Pri oddajanju storitev iz Seznama storitev A naročnika torej vežejo vsa pravila ZJN-2. Če pa naročnik oddaja storitev, ki sodi v Seznam storitev B, je v skladu z ureditvijo ZJN-2 pravni položaj drugačen. ZJN-2 namreč v drugem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo (le) v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije ter da mora naročnik pri naročanju teh storitev spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. Uporaba drugih določb ZJN-2 je za to skupino storitev izključena. Navedeno pomeni, da mora naročnik pri oddaji tovrstnih storitev predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij ter da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati (seveda odvisno od vrednosti posameznega javnega naročila) Uradnemu glasilu ES oziroma na Portal javnih naročil.

V obravnavanem primeru se kršitve, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku, ne nanašajo na kršitve določb, ki urejajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2). Prav tako vlagatelj naročniku ne očita kršitve pravil ZJN-2, ki se nanašajo na objave obvestil o oddaji naročila (62. člen ZJN-2). Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje domnevne kršitve naročnika, ki so povezane z ocenjevanjem ponudb (peti odstavek 48. člena ZJN-2), uporaba teh pravil pa je v primeru oddaje javnih naročil storitev iz Seznama storitev B, z določbo drugega odstavka 20. člena ZJN-2 izrecno izključena.

Ker torej vlagatelj ne zatrjuje kršitev določb ZJN-2, ki jih je bil naročnik dolžan upoštevati v primeru oddaje konkretnega javnega naročila, oziroma iz razloga, ker določila ZJN-2, katerih kršitev zatrjuje vlagatelj, naročnika pravno ne zavezujejo, vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju s pravili javnega naročanja. Kot je namreč Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, določilo 20. člena ZJN-2 predstavlja skrajno mejo revizijske presoje v primeru oddaje storitev iz Seznama storitev B. Glede na drugi odstavek 20. člena ZJN-2 namreč ni pravne podlage za presojo utemeljenosti navedb, ki se nanašajo na domnevne kršitve tistih določb, ki naročnika pri oddaji storitve iz Seznama storitev B ne zavezujejo.

V skladu z vsem navedenim Državna revizijska komisija zaključuje, da zatrjevane kršitve, ki naj bi jih zagrešil naročnik, niso povezane s kršitvijo ravnanj, ki so zapovedane v ZJN-2 v zvezi s storitvami, ki so uvrščene v Seznam storitev B, zato je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.". V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je bilo potrebno, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj očitno preplačal takso iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN. Ob upoštevanju zgoraj navedene (zgolj) omejene uporabe določb ZJN-2, ki se nanaša na storitve iz Seznama storitev B, naročnik namreč predmetnega javnega naročila ni bil dolžan objaviti (niti) na Portalu javnih naročil,. Navedeno pomeni, da znaša taksa za obravnavani revizijski postopek 700,00 EUR in ne 5.000,00 EUR, kot jo je plačal vlagatelj. Vlagatelj naj za povračilo preveč plačane revizijske takse zaprosi Ministrstvo za finance.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 06.06.2011

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
Predsednica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- VARSTVENO DELOVNI CENTER TONČKE HOČEVAR, Vodnikova cesta 56, Ljubljana
- Odvetniška pisarna ULČAR & PARTNERJI, šlandrova ulica 1, Ljubljana - Črnuče
- SODEXO d.o.o., Železna cesta 16, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana