Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-086/2011 Univerzitetni klinični center Ljubljana

    Številka: 018-86/2011-7
    Datum sprejema: 24. 5. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, Sonje Drozdek-šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "IZVAJANJE SLIKOPLESKARSKIH DEL NA OBJEKTIH UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA (UKCL)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SLIKOPLESKARSTVO GREGOR MIšIC, s. p., Pot v mejah 3A, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 24. maja 2011 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28. februarja 2011 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka SI56 0110 0100 0358 802 (sklic 11 16110-7111290-01808611), odprtem pri Banki Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 eurov (EUR).

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 06. oktobra 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "IZVAJANJE SLIKOPLESKARSKIH DEL NA OBJEKTIH UKCL", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo
    - na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN9865/2010) objavljeno dne 15. oktobra 2010,
    - v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 204, pod številko dokumenta 310956 objavljeno dne 20. oktobra 2010
    (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 17. februarja 2011 sprejel odločitev o oddaji naročila, številka 01- 299/17-10 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku "BELIV d.o.o., LJUBLJANA, Topniška 35c, 1000 LJUBLJANA" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pa tudi ponudnik Beliv, d. o. o.).

    Vlagatelj je odločitev o oddaji naročila, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 19. februarja 2011, dne 01. marca 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 28. februarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, pa tudi, da mu naročnik povrne priglašene "stroške z revizijo". V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
    - naročniku očita, da je pri izbiri najugodnejše ponudbe kršil pravila lastne razpisne dokumentacije glede jezika ponudbe, saj v izbrani ponudbi za strokovni kader ni predloženih zahtevanih dokazil v slovenskem jeziku. Po oceni vlagatelja je zato izbrana ponudba formalno nepopolna, te "napake pa v postopku, ko j vložena revizija, ni več mogoče odpraviti",
    - zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, kot zaposleno osebo navaja tudi osebo, ki je očitno samostojni podjetnik, status samostojnega podjetnika pa je povsem drugačen od statusa zaposlene osebe. Samostojni podjetnik je, po zatrjevanju vlagatelja, prav zaradi svojega statusa lahko podizvajalec in nikakor ni zaposlen pri ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, če je podizvajalec pa bi moral podpisati tudi ustrezne dokumente, zahtevane v razpisni dokumentaciji, česar pa ni storil. Po prepričanju vlagatelja je tako izbrana ponudba nepravilna in nepopolna, podatki v izbrani ponudbi, ki se nanašajo na samostojnega podjetnika, pa so zavajajoči in neresnični,
    - zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima (ustreznih) referenc, ki jih je naročnik zahteval v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

    Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 01-299/20-10, z dne 03. marca 2011, pozval, da zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o vplačilu takse. Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 07. marca 2011, istega dne pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti (hitre pošte) v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal "PREGLED PROMETA".

    Naročnik je dne 22. marca 2011 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka MM-22-3-2011, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo (v celoti) zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je (v celoti) zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
    - zatrjuje, da z razumevanjem srbohrvaškega jezika in cirilice nima težav, zato je iz predloženih dokazil brez težav razbral njihovo vsebino, omenjeno pomanjkljivost izbrane ponudbe pa (upoštevaje tudi sklep Državne revizijske komisije številka 018-273/2010-13) obravnaval kot nebistveno formalno pomanjkljivost,
    - zatrjuje, da osebi R. T. in B. P., ki sta v izbrani ponudbi navedeni kot strokovni kader, izpolnjujeta zahtevani poklic/izobrazbo slikopleskar, ker je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zahtevo iz "1.5. točke Splošnih zahtev naročnika" izpolnil že z navedenima osebama, pa navedba osebe S. T. za izpolnitev omenjene zahteve ni relevantna. Naročnik ob tem še dodaja, da v skladu z obrazložitvijo ministrstva, pristojnega za finance, kot podizvajalcev ne gre obravnavati poslovnih partnerjev, ki s ponudnikom stalno sodelujejo s "splošno pogodbo", obenem pa se sklicuje na 77. člen "ZJN-2-NPB2",
    - zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izkazal (ustrezne) reference, ki jih je naročnik zahteval v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne vročilnice, prejel dne 24. marca 2011, dne 28. marca 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 24. marca 2011, poimenovano "Obvestilo o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo" (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

    Naročnik je v dopisu številka MM-31-3-2011, z dne 31. marca 2011, podal odgovor na "navedbe vlagatelja iz Obvestila o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo".

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 01-299/23-10, z dne 31. marca 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-86/2011-2, gospodarski subjekt šIG, d. o. o., Ljubljana, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekt šig, d. o. o.), pa s pozivom številka 018-86/2011-3, oba z dne 14. aprila 2011, pozvala na posredovanje podatkov, potrebnih za odločitev o zadevi, dne 21. aprila 2011 pa je prejela vlogi naročnika in gospodarskega subjekta šig, d. o. o., skupaj s prilogami.

    Državna revizijska komisija je vlagatelja in naročnika z dopisom številka 018 - 86 / 2011 - 6, z dne 05. maja 2011, obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila (zadnji odstavek na strani 6) med drugim izhaja, da je po zaključenem pregledu prejetih ponudb naročnik ugotovil, da so popolne tri ponudbe, ker "so v celoti izpolnjevale vse opredeljene zahteve naročnika", pa tudi, da je bila ponudba vlagatelja, upoštevaje najnižjo ceno (najnižjo končno ponudbeno vrednost z davkom na dodano vrednost) kot merilo za izbiro ponudbe (točka "IV.2)" "MERILA ZA ODDAJO" obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, oziroma točka "11. Merilo za izbor:" obrazca številka 2 v Dodatku k navodilom ponudnikom v razpisni dokumentaciji), uvrščena na drugo mesto, torej neposredno za izbrano ponudbo.

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnikova odločitev o izbiri (najugodnejše ponudbe) ni pravilna in ni zakonita, saj je izbrana ponudba (po prepričanju vlagatelja) nepopolna, kar v posledici pomeni, da bi jo moral naročnik izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, v skladu z določili javnega naročila pa kot najugodnejšo izbrati ponudbo vlagatelja.

    Glede na doslej navedeno je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj naročniku očita, da je pri izbiri najugodnejše ponudbe kršil pravila lastne razpisne dokumentacije glede jezika ponudbe, saj v izbrani ponudbi za strokovni kader ni predloženih zahtevanih dokazil v slovenskem jeziku. Po oceni vlagatelja je zato izbrana ponudba formalno nepopolna, te "napake pa v postopku, ko j vložena revizija, ni več mogoče odpraviti".

    Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v točki "1. NAMEN NAVODIL" splošnih navodil ponudnikom zapisal, da navodila med drugim določajo pogoje, pod katerimi lahko ponudniki sodelujejo na razpisu, postopek izbire ponudnikov ter navodila za pripravo popolnih ponudb. V splošnih navodilih ponudnikom je naročnik nadalje (pod točko "7. JEZIK PONUDBE (23. člen)") zapisal, da morajo biti vsi dokumenti v zvezi s ponudbo napisani v slovenskem jeziku. Smiselno zelo podoben zaključek izhaja tudi iz točke "IV.3.6)" "Jeziki, v katerih morajo biti sestavljene ponudbe ali prijave za sodelovanje:" obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Naročnik je pri tem dodal:
    "Naročnik v posebnem delu razpisne dokumentacije posebej navede ali predvideva, da ponudnik lahko poleg slovenske ponudbe poda ponudbo ali del ponudbe tudi v tujem jeziku in na kateri del ponudbe se to nanaša.

    Če bo naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb menil, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, prevesti v slovenski jezik, bo prevod v določenem roku naložil ponudniku, na njegove stroške.

    Za presojo spornih vprašanj bo naročnik vedno uporabljal razpisno dokumentacijo v slovenskem jeziku ali ponudbo v slovenskem jeziku".

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila naročnik sicer zahteval, da morajo biti vsi dokumenti v zvezi s ponudbo napisani v slovenskem jeziku, vendar pa je obenem predvidel tudi modifikacijo (oziroma izjemo od) omenjenega pravila.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v izbrano ponudbo, pri tem pa ugotovila, da so v njej v povezavi z izobrazbenimi kvalifikacijami kadrov predložene listine v jezikih nekdanjih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Za osebo R. T. je tako predloženo "SVJEDOČANSTVO SVJEDODŽBA O ZAVRšNOM ISPITU" (torej potrdilo o zaključnem izpitu) z dne 24. junija 1968 (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o zaključnem izpitu z dne 24. junija 1968), za B. (S.) P. pa "UVERENJE" (torej dokazilo) z dne 11. januarja 1987 (v nadaljnjem besedilu: dokazilo z dne 11. januarja 1987). Slednje dokazilo je izpolnjeno v cirilici.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz omenjenih listin (dokazil) kljub dejstvu, da njihova vsebina ni zapisana v slovenskem jeziku, na dokaj hiter, enostaven in preprost način mogoče jasno razbrati njihovo vsebino. Iz potrdila o zaključnem izpitu z dne 24. junija 1968 tako jasno izhaja, da z njim šola v Banja Luki potrjuje, da je oseba R. T. opravila zaključni izpit in z njim postala oziroma pridobila naziv kvalificirani slikopleskar (naziv "KVALIFIKOVANOG MOLERO-FARBARA"), iz dokazila z dne 11. januarja 1987 pa, da z njim izobraževalni center potrjuje, da je oseba B. (S.) P. opravila izpit za opravljanje (obrtnih storitev) poklica slikopleskar (oziroma "zanimanja ĐĽĐľĐ"Đ"Ń"Đľ - Ń"Đ°Ń"Đ"Đ°Ń"Đ°"). Izraz "molero-farbar" namreč v prevodu v slovenski jezik predstavlja izraz za slikopleskarja, na kar v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 12) upravičeno opozarja tudi naročnik.

    Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) v 17. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je formalno nepopolna tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

    Upoštevaje določbo 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter določbe razpisne dokumentacije, upoštevaje dejstvo, da je iz potrdila o zaključnem izpitu z dne 24. junija 1968 in dokazila z dne 11. januarja 1987 kljub temu, da njuna vsebina ni zapisana v slovenskem jeziku, na splošno na dokaj hiter, enostaven in preprost način mogoče jasno razbrati njuno vsebino, upoštevaje dejstvo, da sta omenjeni listini sestavljeni v jezikih nekdanjih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, pa tudi upoštevaje dejstvo, da je potrebno v postopku ugotavljanja, ali predložena dokazila po vsebini izkazujejo izpolnjevanje pogoja oziroma zahteve razpisne dokumentacije, izhajati iz objektivnega (splošnega) razumevanja njihove vsebine (ne pa iz subjektivnega razumevanja posameznega ponudnika), je Državna revizijska komisija v konkretnem primeru in v nasprotju s stališčem vlagatelja, ki ga podaja v zahtevku za revizijo, zaključila, da je formalna pomanjkljivost izbrane ponudbe v izpostavljenem delu nebistvena, izbrana ponudba pa v posledici ni formalno nepopolna. Iz omenjenih listin je namreč za potrebe postopka oddaje predmetnega javnega naročila mogoče (v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja, ki v zahtevku za revizijo navaja, da je izbrana ponudba nepravilna, saj "iz predloženih dokumentov ni mogoče ugotoviti izobrazbe, kot jo je zahteval naročnik") jasno razbrati podatke v povezavi z izobrazbenimi kvalifikacijami kadrov, s tem pa preveriti, ali je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v konkretnem primeru z njimi izkazal in dokazal izpolnjevanje pogojev oziroma zahtev razpisne dokumentacije.

    Pri tem Državna revizijska komisija ni sledila niti zatrjevanjem vlagatelja, da so kopije omenjenih listin slabe. Kopije listin so namreč dovolj dobre, da se jih da brez posebnega napora normalno prebrati in preveriti ustreznost njihove vsebine (glede na določbe razpisne dokumentacije).

    V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi naročnik iz razlogov, ki jih vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo navaja, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2 s tem, ko je ponudbo ponudnika Beliv, d. o. o., označil za popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik je namreč v delu razpisne dokumentacije, ki določa strokovne zahteve, v točki "1.5. Tehnična in/ali kadrovska sposobnost ponudnika" zahteval, da ima ponudnik "dva (2) delavca s poklicem/izobrazbo: slikopleskar" ali "enega delavca s poklicem/izobrazbo: slikopleskarski mojster in enega delavca s poklicem/izobrazbo: slikoplekar" ali "dva (2) delavca s poklicem/izobrazbo: slikopleskarski mojster", vlagatelj pa v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje zgolj, da "[i]z predloženih dokumentov" "sploh ni mogoče ugotoviti, ali izbrani ponudnik izpolnjujejo naročnikove zahteve, saj so v tujem jeziku", oziroma, da "iz predloženih dokumentov ni mogoče ugotoviti izobrazbe, kot jo je zahteval naročnik v razpisu". Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že doslej, iz potrdila o zaključnem izpitu z dne 24. junija 1968 jasno izhaja, da je oseba R. T. opravila zaključni izpit in z njim postala oziroma pridobila naziv kvalificirani slikopleskar (naziv "KVALIFIKOVANOG MOLERO-FARBARA"), iz dokazila z dne 11. januarja 1987 pa, da je oseba B. (S.) P. opravila izpit za opravljanje (obrtnih storitev) poklica slikopleskar (oziroma "zanimanja ĐĽĐľĐ"Đ"Ń"Đľ - Ń"Đ°Ń"Đ"Đ°Ń"Đ°"), pri čemer izraz "molero-farbar" v prevodu v slovenski jezik predstavlja izraz za slikopleskarja. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne dokazuje, da omenjena naziva oziroma poklica omenjenih oseb (R. T. in B. (S.) P.) ne bi ustrezala zahtevam naročnikove razpisne dokumentacije.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, kot zaposleno osebo navaja tudi osebo, ki je očitno samostojni podjetnik, da je izbrana ponudba nepravilna in nepopolna, podatki v izbrani ponudbi, ki se nanašajo na samostojnega podjetnika, pa so zavajajoči in neresnični.

    Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v točki "3. PONUDNIK" (podtočki 3.1.) splošnih navodil ponudnikom določil, da kot ponudnik "lahko na razpisu konkurira vsaka pravna in fizična oseba, ki izpolnjuje osnovno sposobnost iz 42. člena ZJN-2 in pogoje iz členov od 43. do 47. navedene v razpisni dokumentaciji (OBRAZEC 1) in pogoje navedene v OBRAZCU 2". Za primer, ko namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, je naročnik v podtočki "3.2. Skupna ponudba in ponudba s podizvajalci" določil posebne zahteve, ki jih je potrebno izpolniti. Naročnik je v točki "4. POGOJI ZA UDELEŽBO" (podtočki 4.1.) splošnih navodil ponudnikom nadalje določil, da ponudnik "lahko sodeluje v postopku izbora, če izpolnjuje pogoje glede osnovne sposobnosti, ki je opredeljena v 1. odstavku 42. člena ZJN in v kolikor izpolnjuje pogoje, ki jih je določil naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (41. - 47. člen ZJN)", v točki "6. PRIPRAVA PONUDB" pa, da mora ponudba med drugim vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine, izjave in tehnično dokumentacijo.

    Iz dela razpisne dokumentacije, ki določa strokovne zahteve, v točki "1.5. Tehnična in/ali kadrovska sposobnost ponudnika" (v nadaljnjem besedilu: točka "1.5. Tehnična in/ali kadrovska sposobnost ponudnika") izhaja opis kadrovske strukture ponudnika, pri čemer "je pogoj naročnika, da mora ponudnik imeti najmanj:

    - dva (2) delavca s poklicem/izobrazbo: slikopleskar,
    ali
    - enega delavca s poklicem/izobrazbo: slikopleskarski mojster in enega delavca s poklicem/izobrazbo: slikoplekar,
    ali
    - dva (2) delavca s poklicem/izobrazbo: slikopleskarski mojster;

    Opis kadrovske strukture mora vsebovati:

    - podatke o številu in poklicni usposobljenosti delavcev (ime, priimek in poklic/izobrazba) in priložiti dokazila - fotokopija spričevala ali drugega dokumenta iz katerega je razviden poklic/izobrazba!".

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ni zahteval, da bi morali imeti delavce, naštete v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, zaposlene (pri njih), temveč zgolj, da morajo omenjene delavce "imeti" (na razpolago). Omenjena določba smiselno sledi tudi alineji b) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ki določa, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga tudi z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela. Ker dokaj široko razumevanje točke "1.5. Tehnična in/ali kadrovska sposobnost ponudnika" izhaja že iz same razpisne dokumentacije, tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (v smislu odziva na navedbe naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo) zatrjuje, da naročnik "razpisno dokumentacijo interpretira drugače, kot je zapisano", oziroma, da gre za "povsem nedopustno spremembo vsebine razpisa po roku za oddajo ponudb".

    Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da so v njej na dokumentu z dne 26. novembra 2010, poimenovanem "Izobrazbene kvalifikacije", kot kadri, s katerimi razpolaga ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, navedene osebe R. T., S. T. in B. P. Ker na omenjenem dokumentu pri nobeni od navedenih oseb (kadrov) v izbrani ponudbi ni navedena oznaka "s. p." ali "samostojni podjetnik posameznik", je izbrano ponudbo razumeti na način, da je v njej ponudnik Beliv, d. o. o., izrazil voljo sodelovati z osebami R. T., S. T. oziroma B. P. kot fizičnimi osebami (v smislu pogodb civilnega prava), ne pa morebiti kot samostojnimi podjetniki posamezniki (ki so sicer tudi fizične osebe, a fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja). Navedenega zaključka ne spreminja niti dejstvo, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, za osebo S. T. (za ostali dve osebi pa ne) v svojo ponudbo predložil tudi priglasitveni list (1/1 in 1/2). Tudi v primeru, da bi bilo v izpostavljenem delu izbrano ponudbo šteti za nejasno (v smislu, ali je osebo S. T. v konkretnem primeru, če bo delo za ponudnika Beliv, d. o. o., opravljala kot samostojni podjetnik posameznik, šteti za podizvajalca ponudnika Beliv, d. o. o.), bi bilo namreč potrebno upoštevati dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da ima ponudnik najmanj dva delavca s poklicem/izobrazbo, kot izhaja točke "1.5. Tehnična in/ali kadrovska sposobnost ponudnika", v izbrani ponudbi pa so z namenom dokazovanja izpolnjevanja tehnične oziroma kadrovske sposobnosti navedene tri osebe.

    Državna revizijska komisija ob smiselno tem pritrjuje vlagatelju, da "samostojni podjetnik (s.p.) ni isto kot zaposleni delavec pri izbranem ponudniku", vendar pa gre vlagatelja zgolj iz previdnosti opozoriti, da pozitivna zakonodaja samostojnemu podjetniku posamezniku ne prepoveduje opravljanja dejavnosti poleg redne zaposlitve. Zgolj dejstvo, da je določena oseba nosilec firme samostojnega podjetnika posameznika torej samo po sebi (vzročno posledično) še ne pomeni, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, da "ne gre za zaposleno osebo". Prav tako iz izbrane ponudbe, v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo, ne izhaja, da bi "[i]zbrani ponudnik" v njej kako od oseb navajal "kot zaposleno osebo". V posledici doslej navedenega vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah tudi ni uspel izkazati in dokazati, da so "[v] tem smislu" "podatki izbranega ponudnika, ki se nanašajo s.p. zavajajoči in neresnični" (v smislu ZJN-2).

    Dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že doslej, ne spreminja niti dokument "IZPIS IZ POSLOVNEGA REGISTRA SLOVENIJE na dan 24.2.2011", ki ga je vlagatelj za osebo R. T. v svojemu zahtevku za revizijo priložil v dokaz svojih navedb. Vlagatelj zgolj s predložitvijo omenjenega dokazila ne izkazuje oziroma ne dokazuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, osebe R. T. nima (na razpolago) za izvedbo zadevnega javnega naročila. Vlagatelj tako v zahtevku za revizijo navaja zgolj to, da "obstaja velika verjetnost", da je tudi oseba R. T., ki "jo ponudnik navaja kot zaposlenega, samostojni podjetnik" (v posledici česar bi se dalo razbrati, da omenjenega dejstva vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje), poleg tega pa iz izbrane ponudbe ne izhaja, da bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi osebo R. T. navajal "kot zaposlenega". Pač pa ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi navaja, da bo imel omenjeno osebo (na razpolago) za izvedbo zadevnega javnega naročila.

    V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah v konkretnem primeru ni uspel izkazati in dokazati, da bi naročnik iz razlogov, ki jih vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo navaja, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2 s tem, ko je ponudbo ponudnika Beliv, d. o. o., označil za popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj namreč ni izkazal in dokazal, da bi moral ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, osebe R. T., S. T. in B. P. v svoji ponudbi navesti kot svoje podizvajalce (v posledici pa izpolniti tudi vse s tem povezane naročnikove zahteve razpisne dokumentacije).

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima (ustreznih) referenc, ki jih je naročnik zahteval v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

    Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v delu razpisne dokumentacije, ki določa strokovne zahteve, v točki "1.1. Reference ponudnika:" zapisal: "Ponudnik mora imeti minimalno dve (2) potrjeni referenci s strani investitorja za uspešno in kvalitetno izvedena slikopleskarska dela v bolnišnicah ali zdravstvenih domovih ali lekarnah v obdobju zadnjih petih let, v vrednosti minimalno 12. 000,00 EUR z DDV. Vsaka referenca s strani investitorja mora vsebovati ime in naslov investitorja, leto opravljanja del, vrednost opravljenih del, kratek vsebinski opis del z navedbo, da so bila dela izvedena kvalitetno in po predpisih stroke". Enak zaključek je napraviti tudi na podlagi odgovora naročnika, ki ga je podal na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, objavljen pa je bil na Portalu javni naročil ("Datum objave: 18.11.2010, 15:01"). Kot dokazilo za izkazovanje oziroma dokazovanje izpolnjevanja citiranega pogoja je naročnik določil "izpolnjen in potrjen obrazec PRILOGA 1 OBRAZCA 3", v njem pa so morali ponudniki izpolniti rubrike "INVESTITOR (ime in naslov):", "Leto izvedbe del", "Vrednost izvedenih del z DDV", "KRATEK VSEBINSKI OPIS IZVEDENIH DEL:", "Izvedena dela so bila opravljena kvalitetno, po predpisih stroke in ustrezno zaključena: DA/NE", "Žig in podpis pooblaščene osebe investitorja:" ter "Kraj in datum:". Omenjeni obrazec je moral vsebovati tudi žig in podpis zastopnika ali pooblaščene osebe ponudnika.

    V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da so morali ponudniki, da bi bila njihova ponudba opredeljena za popolno, v svoji ponudbi izkazati minimalno dve s strani investitorja potrjeni referenci za uspešno in kvalitetno izvedena slikopleskarska dela v bolnišnicah, zdravstvenih domovih ali lekarnah v obdobju zadnjih petih let in sicer v vrednosti minimalno 12.000,00 EUR (z davkom na dodano vrednost). Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je bilo izkazovanje referenčnih del po višini določeno kumulativno, kar pomeni, da so ponudniki za to, da so izkazali in dokazali izpolnjevanje omenjenega pogoja, morali v ponudbah predložiti (minimalno) dve s strani investitorja potrjeni referenčni potrdili (referenci) v (skupni) vrednosti minimalno 12.000,00 EUR. Če bi naročnik namreč želel, da ponudniki za izkazovanje in dokazovanje izpolnjevanja omenjenega pogoja predložijo (minimalno) dve s strani investitorja potrjeni referenčni potrdili (referenci), vsako v vrednosti 12.000,00 EUR, bi namreč to tudi jasno zapisal.

    Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja izpolnjen in potrjen obrazec "PRILOGA 1 OBRAZCA 3", poimenovan "REFERENCE ponudnika - seznam investitorjev v RS/EU", z dne 26. novembra 2010. V omenjenem obrazcu je pri obeh referenčnih delih (referencah) pod rubriko "INVESTITOR (ime in naslov):" naveden gospodarski subjekt "šIG d.o.o., TRŽAšKA 2, 1000 LJUBLJANA", pri čemer je pod rubriko "Vrednost izvedenih del z DDV" za prvo referenčno delo naveden znesek 14.000,00 EUR, za drugo referenčno delo pa znesek 13.000,00 EUR. V posledici navedenega je naročnik ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z dopisom številka 01-299/14-10, z dne 17. januarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: dopis z dne 17. januarja 2011), seznanil z dejstvom, da je v okviru preverjanja vsebine podatkov in navedb v njegovi ponudbi (v obrazcu "PRILOGA 1 OBRAZCA 3") ugotovil, da je pri navedbi referenčnih del pod zaporednima številkama 1 in 2 namesto imena in naslova investitorja (bolnišnice, zdravstvenega doma ali lekarne), kjer so bila dela izvedena, navedena družba glavnega izvajalca, pa tudi, da je na omenjenem obrazcu namesto žiga in podpisa pooblaščene osebe investitorja, žig in podpis glavnega izvajalca. V ta namen je naročnik ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pozval, da mu predloži (ustrezno izpolnjeno in potrjeno) pisno potrdilo.

    Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je naročniku posredoval dokument z dne 31. januarja 2011, poimenovan "Potrdilo o opravljenih slikopleskarskih delih na vaših objektih" (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o opravljenih slikopleskarskih delih z dne 31. januarja 2011), potrjen s strani naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in gospodarskega subjekta "šIG d.o.o.", pa tudi dokument z enako vsebino in enakim datumom, potrjen s strani nadzornih oseb (v nadaljnjem besedilu: drugo potrdilo o opravljenih slikopleskarskih delih z dne 31. januarja 2011). V prvo omenjenem potrdilu naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, potrjuje vrsto in vrednost del, ki jih je izvedel ("podizvajalec - Beliv d.o.o."), to je dve referenčni deli v skupni vrednosti izvedenih del 13.870,00 (EUR) ter tri referenčna dela v skupni vrednosti izvedenih del 13.568,63 (EUR). Kot izhaja iz (obrazložitve) odločitve o oddaji naročila, je naročnik v posledici navedenega zaključil, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v roku in v skladu z zahtevo ustrezno pojasnil vsebino ter navedbo podatkov priloženega obrazca "PRILOGA 1 OBRAZCA 3" glede izpolnjevanja pogoja "v točki 1.1. (REFERENCE ponudnika - seznam investitorjev v RS/EU)", ter zaključil, da izbrana ponudba "v tem delu ustreza zahtevi naročnika" (v posledici pa je popolna).

    Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni uspel izkazati in dokazati, da "[n]a referencah ni podpisa investitorja, kot je bilo zahtevano v splošnih zahtevah razpisne dokumentacije", oziroma, da reference "niso podpisane s strani investitorja, kot je to zahtevano s strani naročnika". Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je naročnik v dopisu z dne 17. januarja 2011 ugotovil, da "v delu, kjer je v obrazcu določeno: navedba INVESTITORJA: je navedena družba glavnega izvajalca, namesto imena in naslova investitorja: bolnišnice ali zdravstvenega doma ali lekarne, kjer so bila dela, ki so predmet JN, izvedena".

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo v navezavi na referenčno delo "UKC Ljubljana nuklearna medicina" zatrjuje, da "[č]eprav je pri referenci, nuklearna medicina izbrani ponudnik navedel, da so se dela opravljala feb-mar 2009, gre zapisati, da to ni res, ker so se dela začela opravljati v sep 2009, kar je potrdil tudi naročnik na vpogledu", v dokaz svojih navedb pa predlaga zaslišanje "naročnika oz. njegove dogovorne osebe". Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora imeti ponudnik potrjene reference za uspešno in kvalitetno izvedena slikopleskarska dela v obdobju zadnjih petih let, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da omenjena referenčna dela (kljub morebitnemu drugačnemu obdobju njihove izvedbe) ne bi bila opravljena oziroma ne bi bila opravljena "v obdobju zadnjih petih let", je Državna revizijska komisija izvedbo omenjenega dokaznega predloga zavrnila, saj tudi njegova morebitna izvedba (upoštevaje izostalo trditveno podlago v zahtevku za revizijo) ne bi mogla vplivati na zadevno odločitev Državne revizijske komisije. Poleg tega vlagatelj v citiranem dokaznem predlogu ni navedel imena in priimka osebe, katere zaslišanje predlaga (naročnik, katerega zaslišanje predlaga vlagatelj, je namreč javni zavod, prav tako pa nista navedena ime in priimek "dogovorne osebe" naročnika, katere zaslišanje vlagatelj predlaga), pa čeprav iz 236. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, jasno izhaja, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča, ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev. Pri tem ne gre prezreti niti, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 13) med drugim "ostro nasprotuje vlagateljevi neresnični navedbi, da je naročnik na vpogledu potrdil, da so se referenčna dela izbranega ponudnika "nuklearna medicina" začela opravljati v septembru 2009, medtem ko je na referenčnem potrdilu navedeno, da so se opravljala februar - marec 2009", ter zaključuje, da "[v] času trajanja vpogleda med prisotnimi" "ni bilo nikakršne komunikacije".

    V navezavi na referenčno delo (referenco) "UKC Ljubljana nuklearna medicina" ("vrednost 6895 â??") vlagatelj meni zgolj, da "ta referenca ne ustreza zahtevi naročnika iz razpisa, saj izbrani ponudnik ni izkazal zahtevane vrednosti slikopleskarskih del", v povezavi z referenčnim delom (referenco) "UKC Ljubljana urgentni laboratorij" pa vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja le "delo opravljeno junij, julij, avgust 2008 Investitor UKC Ljubljana, Interexport (donacija), vrednost 6975â??" (vlagatelj s slednje citirano navedbo zgolj povzema dejstva, ki izhajajo iz potrdila o opravljenih slikopleskarskih delih z dne 31. januarja 2011, na povzeta dejstva pa ne aplicira morebitnih konkretnih kršitev naročnika). Glede na navedeno in v posledici ugotovitve, da je bilo (v točki "1.1. Reference ponudnika:" razpisne dokumentacije) izkazovanje referenčnih del po višini določeno kumulativno, kar pomeni, da so ponudniki za to, da so izkazali in dokazali izpolnjevanje omenjenega pogoja, morali v ponudbah predložiti (minimalno) dve potrjeni referenčni potrdili (referenci) v (skupni) vrednosti minimalno 12.000,00 EUR, Državna revizijska komisija (upoštevaje tudi trditveno podlago v zahtevku za revizijo) zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah v konkretnem primeru ni uspel izkazati in dokazati, da bi naročnik iz razlogov, ki jih vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo navaja, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2 s tem, ko je ponudbo ponudnika Beliv, d. o. o., označil za popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Seštevek omenjenih dveh referenčnih del (referenc) namreč znaša 13.870,00 EUR, kar v posledici pomeni, kot to upravičeno v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 13) ugotavlja že naročnik, da "[s]eštevek obeh referenčnih vrednosti presega vrednost 12.000,00 EUR iz zahtevanih dveh referenc, kar predstavlja izpolnitev strokovnih zahtev pod točko 1.1. Splošnih zahtev na strani 12 razpisne dokumentacije". Državna revizijska komisija je pri tem potrdilo o opravljenih slikopleskarskih delih z dne 31. januarja 2011 in drugo potrdilo o opravljenih slikopleskarskih delih z dne 31. januarja 2011 ocenila za takšni dokazili, ki verodostojno in prepričljivo potrjujeta, da je ponudnik Beliv, d. o. o., dejansko izvedel (v tem odstavku) omenjena referenčna dela. Iz njiju je tako razbrati, da se izdajata ponudniku "BELIV d.o.o.", prav tako pa iz njiju jasno izhaja zapis "[v]rsta in vrednost del, ki jih je izvedel podizvajalec - Beliv d.o.o.", pri čemer so pod omenjenim zapisom našteta (v tem odstavku) omenjena referenčna dela. Vlagatelj upoštevaje izvedene dokaze, ki so posledica dokaznih predlogov, katerih izvedbo je vlagatelj predlagal v zahtevku za revizijo, v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah, v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (smiselna uporaba 7. in 212. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), v konkretnem primeru ni uspel prepričljivo izkazati in dokazati nasprotnega (to je, da ponudnik Beliv, d. o. o., ni izvedel v tem odstavku omenjenih referenčnih del), upoštevaje trditveno (in dokazno) podlago pa ni uspel izkazati in dokazati niti, da sta potrjeni referenci "UKC Ljubljana nuklearna medicina" in "UKC Ljubljana urgentni laboratorij" neresnični in zavajajoči. Podatki v dokumentaciji, ki jo je Državna revizijska komisija pridobila v posledici izvedenih dokaznih predlogov vlagatelja, namreč bodisi potrjujejo vsebino potrdila o opravljenih slikopleskarskih delih z dne 31. januarja 2011 in drugega potrdila o opravljenih slikopleskarskih delih z dne 31. januarja 2011 bodisi ne dokazujejo nasprotnega.

    Ker je Državna revizijska komisija že doslej zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah v konkretnem primeru ni uspel izkazati in dokazati, da bi naročnik iz razlogov, ki jih vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo navaja, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2 s tem, ko je ponudbo ponudnika Beliv, d. o. o., označil za popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v nadaljevanju ni obravnavala preostalih (domnevnih) kršitev naročnika, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Tudi obravnava preostalih zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika namreč v ničemer ne bi mogla vplivati na položaj vlagatelja v zadevnem revizijskem postopku, niti na zadevno odločitev Državne revizijske komisije.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka tega sklepa), je skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljenega zneska že vplačane dolžne takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka SI56 0110 0100 0358 802 (sklic 11 16110-7111290-01808611), odprtem pri Banki Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 EUR.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 24. maja 2011


    Predsednica senata
    Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
    predsednica Državne revizijske komisije













    Vročiti:
    - UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
    - odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
    - BELIV, d. o. o., Ljubljana, Topniška ulica 35C, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran