018-111/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-111/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sanacijo plazov in obnovo vozišča "Dražen Vrh" na cesti R2-433/1288 Lenart-Trate od km 10,368 do km 10,795 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo, d. o. o., Kosarjeva 4, Maribor, ki ga zastopa Velimir Cugmas, odvetnik v Slovenskih Konjicah (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 11. 5. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. 43001-247/2010 z dne 3. 3. 2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.486,94 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 26. 4. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN509/2011) z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila" št. 43001-247/2010 z dne 3. 3. 2011 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Rafael, d. o. o., Savska cesta 24, Sevnica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (št. 43001-247/2010/17 z dne 11. 3. 2011) in vpogledu v dokumentacijo (zapisnik št. 43001-247/2010 z dne 17. 3. 2011) je vlagatelj sam (tj. brez pooblaščenca) vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 3. 2011 in predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podrejeno pa postopka oddaje javnega naročila ter uveljavlja povrnitev stroškov za vplačano takso. Vlagatelj navaja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel zgolj, da ni predložil enega izmed dokazil za podizvajalca, pri čemer ni specificiral, za katerega podizvajalca. Vlagatelj se sklicuje na 78. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) in načelo gospodarnosti (6. člen ZJN-2), saj je predložil ponudbo z nižjo ponudbeno ceno kot izbrani ponudnik, ter navaja, da bi ga moral naročnik pozvati, naj predloži manjkajoče dokazilo za priglašenega podizvajalca. Vlagatelj še navaja, da je tudi v ponudbi izbranega ponudnika priglašen isti podizvajalec, kot ga je sam priglasil, zaradi česar bi naročnik lahko skladno z 78. členom ZJN-2 sam ugotovil ustrezno dokazilo za popolnost vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je s sklepom št. 43001-247/2010/36 z dne 8. 4. 2011 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil ter pojasnil, da v vlagateljevi ponudbi ni dokazila, kot je bila zahteva iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, za enega izmed podizvajalcev. Naročnik je ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni popolna, saj je manjkal eden izmed pomembnih dokumentov. Naročnik navaja, da vlagatelj ni izkazal sposobnosti, zaradi česar je ponudbo izločil. Naročnik še navaja, da je vsaka ponudba samostojna, zato jih je kot take dolžan obravnavati in nima podlage, da bi prenašal dokumente iz ene ponudbe v drugo ponudbo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 4. 2011, vloženo po pooblaščencu, zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, v njej pa navaja nove kršitve (kršitve še drugih temeljnih načel javnega naročanja), oporeka naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo in prilaga stroškovnik.

Državna revizijska komisija je 26. 4. 2011 od naročnika prejela dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo, nastalo v postopku oddaje javnega naročila in revizije tega javnega naročila, vlagateljevo ponudbo ter priloge k zahtevku za revizijo. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da kršitev, ki jih vlagatelj uveljavlja šele v vlogi z dne 18. 4. 2011 (II. točka) in ne že v zahtevku za revizijo, ni obravnavala, ker jih je vlagatelj uveljavljal šele po preteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN. Vendar tudi, če bi bilo treba šteti, da je sklicevanje na prvi odstavek 12. člena ZRPJN preveč togo, je treba vsaj dodati, da za njihovo obravnavo niso izpolnjeni pogoji iz 16. člena ZRPJN. In tudi, če bi bilo sklicevanje na 16. člen ZRPJN preveč togo, je treba ugotoviti, da vlagatelj tudi ni izkazal, da teh kršitev ni mogel uveljavljati že v zahtevku za revizijo. Že zaradi navedenega v zvezi z II. točko vloge z dne 18. 4. 2011 Državna revizijska komisija ni upoštevala predloga za izvedbo dokazov iz drugega odstavka III. točke te vloge. Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za uveljavljanje kršitev v javnem interesu, saj te lahko uveljavljajo le osebe iz drugega odstavka 9. člena ZRPJN. Zato kršitve načela gospodarnosti, čeprav ga je vlagatelj uveljavljal že v zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ni obravnavala.

Ker je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011; v nadaljevanju: ZJN-2C), se skladno s prvim odstavkom 39. člena ZJN-2C postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po dosedanjih predpisih, tj. po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2C.

Med strankama je dejansko sporno le vprašanje, ali je bil naročnik upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo, čeprav je v njej manjkalo eno izmed dokazil, ki ga je naročnik zahteval z razpisno dokumentacijo, ne da bi vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe. Med strankama sicer ni sporno, da je predložitev spornega dokazila v ponudbo zahtevala točka 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se sporno dokazilo nanaša na dokazovanje tehničnega pogoja v vsebini iz 45. člena ZJN-2.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot merilo določil najnižjo ceno (točka IV.2.1 obvestila o naročilu, točka 3.2 Navodil za pripravo ponudbe), zaradi česar je mogoče ugotoviti, da sporno dokazilo glede na 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da je ponudba nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ker se sporno dokazilo nanaša na dokazovanje tehničnega pogoja v vsebini iz 45. člena ZJN-2, se je mogoče strinjati z naročnikom, da je navedeno dokazilo pomembno, zaradi česar pomanjkljivosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot nebistveno. Predložitev tega dokazila tudi za priglašene podizvajalce je naročnik izrecno zahteval v točki 3.1 Navodil za pripravo ponudbe. Naslednje vprašanje, ki ga je treba razrešiti, pa je, ali je treba šteti, da je tako pomanjkljivost ponudbe v okoliščinah konkretnega primera mogoče odpraviti v okviru 78. člena ZJN-2, kar zatrjuje vlagatelj.

Ker iz razpisne dokumentacije izhaja, da so morali gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, podati dokazilo v obliki lastne izjave, v kateri so navedli relevantne podatke glede na zahteve razpisne dokumentacije, se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljem, da bi naročnik lahko sam preveril te podatke v drugi ponudbi. Vlagateljevega stališča ni mogoče podpreti že zato ne, ker naročnik ne more ugibati o tem, ali bi vlagateljev podizvajalec tudi za potrebe vlagateljeve ponudbe predložil izjavo o izpolnjevanju tehničnih pogojev v vsebini iz 45. člena ZJN-2 z istimi podatki, saj se vsak gospodarski subjekt samostojno odloča, kako bo nastopal na trgu.

Se pa Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da bi bilo v konkretnem primeru mogoče sporno pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe označiti kot pomanjkljivost, zaradi katere je ponudba samo formalno nepopolna v pomenu iz 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Predložitev manjkajočega dokazila namreč ne bi vplivala na spremembo elementov iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 in bi predstavljala le potrditev dejstev, ki so nastala že pred rokom za predložitev ponudb. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preuranjeno uporabil prvi odstavek 80. člena ZJN-2. To pomeni, da bi moral naročnik najprej ravnati po 78. členu ZJN-2 in bi bil upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo šele v primeru, da vlagatelj ne bi dopolnil ponudbe ustrezno v roku, ki bi ga določil naročnik. Zato je Državna revizijska komisija skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. 43001-247/2010 z dne 3. 3. 2011.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN upoštevajoč tretji odstavek 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov, stroške za nagrado za postopek revizije v višini 400 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 480 eurov, 5,04 eurov za poštnino (3,22 eura za zahtevek za revizijo in 1,82 eura za obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) in 1,9 eura za fotokopije.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.486,94 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov nad priznanimi, ker jih glede na upoštevanje okoliščin in težavnosti primera ne ocenjuje za potrebne stroške (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Iz dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo brez pooblaščenca in da sta bila pooblaščenca pooblaščena le za posamezna dejanja v postopku revizije, zato je treba upoštevati zadnji stavek drugega odstavka 19. člena ZOdv-C, ki daje podlago za povračilo nagrade v sorazmerno znižanem znesku od zakonskega zneska. Zaradi že pojasnjenega v tem sklepu vloga z dne 18. 4. 2011 v delu , ki ga je bilo mogoče upoštevati, ni taka, da bi bil vlagatelj upravičen do priglašenega zneska 1.500 eurov, povečanega za DDV. Vlagatelj je priglasil številne poštne stroške, vendar pa ni izkazal, da je karkoli pošiljal Ministrstvu za finance, zaradi česar do povrnitve teh stroškov ni upravičen. Ker ZRPJN ne zahteva, da bi moral vlagatelj vloge pošiljati v vednost (tudi) Državni revizijski komisiji, Državna revizijska komisija ocenjuje, da stroškov za poštnino vlog, ki jih je vlagatelj pošiljal Državni revizijski komisiji, ni mogoče šteti za potrebne (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija je priznala poštnino le za pošiljanje enega izvoda zahtevka za revizijo (prim. Cenik poštnih storitev v notranjem prometu, velja od 1. 3. 2011), saj ZRPJN ne zahteva, da mora vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo v več izvodih. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot relevantne priznala 38 fotokopij, kar po uveljavljani višini 0,05 eurov znaša 1,9 eura. Drugih stroškov za pisarniški material Državna revizijska komisija ni priznala, ker ti stroški bodisi niso specificirani bodisi niso izkazani. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 5.486,94 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 11. 5. 2011

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Velimir Cugmas, Liptovska ulica 6a, 3210 Slovenske Konjice,
- Rafael, d. o. o., Savska cesta 24, 8290 Sevnica,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.