018-102/2011 Občina škofja Loka

Številka: 018-102/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Sore - Občina škofja Loka, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Cestno podjetje Kranj, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopata Zmagoslav Marovt in mag. Marija Bukovec Marovt, odvetnika v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina škofja Loka, Mestni trg 15, škofja Loka (v nadaljevanju: naročnik), 23. 5. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi v delu, ki se nanaša na vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika.

2. Naročnik je dolžan omogočiti vlagatelju vpogled najkasneje v roku 5 dni po prejemu tega sklepa.

3. Vlagatelju se dovoli vložitev pripravljalne vloge pri naročniku v roku 5 dni po opravljenem vpogledu.

4. Odločitev o stroških, nastalih z revizijo, se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 29. 11. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN11563/2010 in v Uradnem listu EU z dne 1. 12. 2010, št. objave 2010/S 233-3564087) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 354-17/2010 z dne 1. 3. 2011 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota v skupnem nastopu s ponudnikom GH Holding, d. d., Tivolska cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 18. 3. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in uveljavlja povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj navaja, da člani strokovne komisije nimajo pravne podlage za izločanje ponudb iz postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb, ker je odločitev o tem, katero ponudbo se izbere, prepuščena naročniku in torej županu. Vlagatelj navaja, da se župan ni opredelil do pravilnosti ponudb, ker je v odločitvi jasno zapisano, da so se člani po izločitvi vlagateljeve ponudbe opredeljevali le še do ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da izpolnjuje tudi pogoje iz točk 10 in 14 podpoglavja 1.2, saj predložene reference v celoti izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik vlagatelja v primeru, da mu je bilo kaj nejasno, pozvati na pojasnila. Vlagatelj tudi oporeka temu, da mu je naročnik onemogočil vpogled v reference izbranega ponudnika in zatrjuje, da je s tem prekršil 22. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) in načeli enakopravnosti in transparentnosti. Vlagatelj izpostavlja referenco izbranega ponudnika za Čistilno napravo Velika Polana, slednja pa nima še uporabnega dovoljenja, zaradi česar te reference naročnik ne bi smel priznati. Vlagatelj tudi navaja, da za odgovornega projektanta ni bila navedena št. strokovnega izpita in št. vpisa v IZS, za odgovornega vodjo del pa navaja, da je izbrani ponudnik priglasil reference, ki jih je izbrani ponudnik priglasil za drugo osebo. Vlagatelj vztraja pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom št. 354-17/2010 z dne 5. 4. 2011 zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da vlagatelju sicer priznava aktivno legitimacijo, vendar ugotavlja, da ta ni nesporna, ker je vlagatelj zapisal, da je predložil nesporno pravilno in popolno ponudbo ter po merilih najugodnejšo, čeprav po drugi strani izpodbija izločitev svoje ponudbe. Naročnik navaja, da člani strokovne komisije lahko skladno z 68. členom ZJN-2 sodelujejo v celotnem postopku oddaje javnega naročila ali v njegovem delu, odločitev o oddaji pa je sicer sprejel župan, kar je tudi razvidno iz podpisa in žiga na obvestilu o oddaji javnega naročila. Naročnik zavrača, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila pavšalna, in navaja, da je zapisal vse podatke, vlagatelj pa bi lahko zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila skladno z 79. členom ZJN-2. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj v obrazec 5.7. Seznam podizvajalcev ni navedel vseh podizvajalcev, zato se ne more sklicevati na reference gospodarskih subjektov, ki v ponudbi niso navedeni kot ponudnik, podizvajalec ali projektant. Naročnik nadaljuje, da v tem delu ponudbe ni mogoče dopolnjevati, zato je nepopolna. Naročnik navaja, da vlagateljev nominirani odgovorni vodja del ni izvajal del odgovornega vodje del pri referenčnem projektu, referenčni objekt pa ne ustreza pogoju zadrževalnega bazena ne po konceptu ne po funkciji. Naročnik ugotavlja, da bi bila vlagateljeva ponudba nepopolna tudi v primeru, če bi vlagateljeve navedbe glede resničnosti samega projekta v celoti držale, saj vlagatelj ne prereka, da navedeni odgovorni vodja del pri referenčnih delu ni izvajal del odgovornega vodje del. Naročnik zavrača tudi kršitve v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik pojasnjuje, da ni določil, da mora čistilna naprava pridobiti pravnomočno uporabno dovoljenje za čistilno napravo, zato ponudba izbranega ponudnika ni nepopolna. Naročnik navaja, da bodo morali biti posamezniki, ki bodo nastopali v vlogi odgovornega projektanta, vpisani v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici, ko bodo nastopali v tej vlogi. Naročnik zavrača tudi očitke v zvezi z referencami kadra, ker vlagatelj menja izraza odgovorni vodja del in vodja projekta.

Vlagatelj je z dopisom z dne 11. 4. 2011, v katerem oporeka odločitvi o zahtevku za revizijo, zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je 15. 4. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-102/2011-2 z dne 3. 5. 2011 udeležence obvestila, da podaljšuje rok za odločitev (drugi odstavek 20. člena ZRPJN).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija ocenila, da je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija zavrača naročnikove pomisleke o tem, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj izkazati kumulativno (tj. skupno) dva elementa aktivne legitimacije, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo presojati meritorno (vsebinsko): 1. interes za dodelitev naročila in 2. škodo oziroma možnost nastanka škode.

Vlagatelj je s predložitvijo ponudbe izkazal interes za pridobitev naročila, z izpodbijanjem naročnikove odločitve, da izloči vlagateljevo ponudbo, pa vlagatelj izkazuje tudi vsaj možnost nastanka škode. Drugo vprašanje pa je, ali je zahtevek za revizijo utemeljen, vendar to ni vprašanje procesnih predpostavk, temveč vsebinske (meritorne) presoje zahtevka za revizijo. Naročnik je kot merilo določil najnižjo ceno (točka IV.2.1 obvestil o naročilu, podpoglavje 1.3, str. 49 razpisne dokumentacije), vlagateljeva ponudbena vrednost pa je bila glede na predloženo spremembo ponudbe z znižano ceno nižja od ponudbene vrednosti izbranega ponudnika (prim. zapisnik o odpiranju ponudb z dne 1. 2. 2011). Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo (str. 2) zapisal, da je njegova ponudba "nesporno pravilna in popolna, ter po merilih najugodnejša", vendar je to trditev mogoče razumeti tudi drugače, kot to zatrjuje naročnik. Razumeti jo je mogoče tudi le kot vlagateljevo trditev, da je njegova ponudba pravilna in popolna, zaradi česar naročnik ni imel podlage, da jo izloči. Takšen zaključek podpira tudi obsežno vlagateljevo utemeljevanje, zakaj šteje, da je predložil pravilno in s tem popolno ponudbo. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da tudi naročniku ni sporno, da vlagatelj v zahtevku za revizijo utemeljuje, zakaj sporna referenca zadostuje postavljenim pogojem. Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagatelju ni mogoče odrekati aktivne legitimacije po prvem odstavku 9. člena ZRPJN, se tudi ni posebej ukvarjala z vprašanjem, ali je sploh utemeljeno naročnikovo sklicevanje na pravila pravdnega postopka in ali je naročnik pravilno označil, da je treba vlagateljevo trditev šteti za dejstva.

Ker je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011; v nadaljevanju: ZJN-2C), se skladno s prvim odstavkom 39. člena ZJN-2C postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po dosedanjih predpisih, tj. po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2C.

Vlagatelj med drugim navaja, da je naročnik kršil načeli "enakopravnosti" in transparentnosti, saj mu na vpogledu ni dovolil vpogledati v reference izbranega ponudnika. S temi navedbami vlagatelj lahko uveljavlja kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), ne pa kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen). Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na 22. člen ZJN-2 in odločitve Državne revizijske komisije ter obsežno navaja, zakaj ima pravico vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj tudi dvomi, da je izbrani ponudnik navedel reference, ki bi jih bilo mogoče priznati. Do kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) bi lahko prišlo, če bi naročnik upošteval neustrezne reference pri izbranemu ponudniku. Vlagatelj še izpostavlja, da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na reference, nepravilna, vendar svojih navedb ne more dokazovati zaradi omejitve vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je treba presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. V 8. členu ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) je določeno, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in v njem zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb ter dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, pa vprašanje varstva podatkov in vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 22. člen ZJN-2. šesti odstavek 22. člena ZJN-2 tako določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena, naročnik pa mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Vendar pa 22. člen ZJN-2 naročnika na več mestih zavezuje, da mora določene ponudbene podatke varovati kot zaupne, npr. vse podatke, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, ali kakšnim drugim zakonom, tajni (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). To med drugim pomeni, da mora naročnik kot zaupne varovati tudi osebne podatke, ki so vsebovani v ponudbah.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije in vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, torej je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, je treba v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Takšno oznako zaupnosti pa je treba spregledati v primeru, kadar že sam zakon določa javnost posameznega podatka, ali v primeru kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Naročnik se v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, sklicuje na to, da je izbrani ponudnik v ponudbo priložil sklep o določitvi poslovnih skrivnosti, vlagatelj pa v zahtevi za vpogled tudi ni konkretiziral razlogov za vpogled. Naročnik še izpostavlja sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, zavrača pa tudi očitke, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna.

Iz vpogleda v spisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik vlagatelju na podlagi dopisa z dne 8. 3. 2011 omogočil vpogled v dokumentacijo in ponudbe (gl. "zaznamek o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo" št. 354-17/2010 z dne 11. 3. 2011). Iz navedenega zaznamka med drugim izhaja, da je bil vlagatelj pri vpogledu aktiven in da je tudi zahteval od naročnika opredelitev, ali je izbrani ponudnik v ponudbi navajal reference v javnem sektorju, vendar naročnikovega stališča o navedenem vprašanju ni mogoče zaznati.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik vanjo predložil "Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti" in da je na dokazila s podatki o referenčnih delih odtisnil štampiljko "poslovna skrivnost".

Čeprav je iz "Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti" mogoče razbrati, da se kot poslovna skrivnost štejejo "reference o izvedenih delih" v primeru "ponudbe za natečaje ali javne licitacije", Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik ni ravnal v skladu z ZJN-2, ko vlagatelju ni dopustil vpogleda v te dele ponudbe izbranega ponudnika.

Kot je bilo že zapisano, se kot subjektivno poslovno skrivnost ne more označiti podatek, ki je že po zakonu javen.

V zvezi z vprašanjem vpogleda v reference izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je o tem že večkrat zavzela stališče (npr. v sklepih št. 018-139/2006-33-1556 z dne 29. 5. 2006, 018-046/2010-9 z dne 6. 4. 2010 in 018-050/2011-4 z dne 22. 3. 2011). Načelo transparentnosti javnega naročanja se med drugim udejanja tudi z obveznostjo naročnika, da pošlje v objavo oziroma da objavi obvestilo o javnem naročilu (12. člen ZJN-2) in obvestilo o oddaji naročila (62. in 63. člen ZJN-2). Zlasti objava obvestila o oddaji naročila je namenjena najširši javnosti, ki se lahko na ta način seznani, s katerimi subjekti in v kakšni vsebini javni sektor vstopa v posamezna pogodbena razmerja. Informacija o tem, kateremu zasebnemu subjektu je subjekt javnega sektorja oziroma javni naročnik oddal neko javno naročilo, je v skladu z zgoraj opredeljenimi določbami ZJN-2 javna, posledično pa je (v skladu z zakonom) javen tudi podatek o referenci zasebnega subjekta, ki izhaja iz takšnega javnega naročila, saj gre pri tem zgolj za vnovično podajo v preteklosti že javno objavljene informacije. Naročnik je zato s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dele predloženih referenc izbranega ponudnika, ki se nanašajo na pridobljene posle v postopkih oddaje javnih naročil, kršil šesti odstavek 22. člena ZJN-2 in pravico vlagatelja do vpogleda v del ponudbene dokumentacije, ki je že na podlagi zakona (arg. 62. člena ZJN-2) javen.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi na spletno stran vodilnega partnerja iz ponudbe izbranega ponudnika (http://www.sgp-pomgrad.si/si/), pri čemer je ugotovila, da ima slednji objavljeno tudi rubriko "reference" (http://www.sgp-pomgrad.si/si/vsebina/reference/). V tej rubriki je naštetih nekaj podrubrik, med drugim tudi "Ekologija in komunalna infrastruktura" (http://www.sgp-pomgrad.si/si/vsebina/reference/ekologija-in-komunalna-infrastruktura). Pri vpogledu v slednjo podrubriko Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi vodilni partner objavil kakšne konkretne podatke o svojih referenčnih delih, saj je zapisal le nekaj misli o področju ekologije in komunalne infrastrukture, vendar je objavil štiri fotografije, iz katerih je mogoče ugotoviti, na katere štiri konkretne objekte se nanašajo (dve čistilni napravi in dve bioplinarni). Na omenjeni čistilni napravi se izbrani ponudnik ni skliceval v svoji ponudbi. Vendar pa je Državna revizijska komisija pri pregledu spletnih strani vodilnega partnerja v izbrani ponudbi ugotovila, da je vodilni partner v ustreznih podrubrikah rubrike "Za medije" objavljal sporočila, v vsaj enem primeru pa gre za podatke o poslu (npr. katera dela prevzema s pogodbo, vrednost posla, dolžina kanalizacijskega sistema), ki ga je v ponudbi navajal kot referenčnega, referenčni naročnik pa je ob upoštevanju naziva podpisnika pogodbe (namreč "župan") naročnik iz javnega sektorja. Iz objavljenih podatkov na spletni strani vodilnega partnerja je mogoče tudi ugotoviti, da je najmanj en uporabljeni podatek enak podatkom, kot izhajajo iz referenčnega potrdila referenčnega naročnika (iz javnega sektorja). Državna revizijska komisija je na spletni strani vodilnega partnerja našla tudi "sporočilo za medije", v katerem je vodilni partner iz izbrane ponudbe navedel, da je končal z izgradnjo prej omenjene čistilne naprave. Da je končal z izgradnjo te čistilne naprave, izhaja tudi iz izjave predsednika uprave vodilnega partnerja iz izbrane ponudbe, objavljene v vsaj enem časopisnem članku, ki ga je Državna revizijska komisija našla prek spleta.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi na spletno stran partnerja v skupni ponudbi (http://www.gh-holding.si/), pri čemer je ugotovila, da je na novinarski konferenci v marcu 2008 (http://www.gh-holding.si/mediji/sporocila/22/) bil udeležen tudi predsednik uprave vodilnega partnerja iz izbrane ponudbe in da je zapisano, da je izjavil, da opravljajo dela na eni izmed čistilnih naprav. Ta čistilna naprava predstavlja enega izmed priglašenih referenčnih poslov. Za navedeno novinarsko konferenco je bilo pripravljeno tudi gradivo (http://www.gh-holding.si/uploads/GH_Holding-prezentacija_za_novinarsko_konferenco_SMALL.pdf). Vpogled vanj pokaže, da je v njem mogoče razbrati podatke (vsaj) o investitorju in kapaciteti čistilne naprave, ki je v ponudbi izbranega ponudnika priglašena kot referenčni posel.

Čeprav vsi navedeni podatki ne predstavljajo izjave referenčnih naročnikov, pa je razvidno, da sta oba partnerja iz izbrane ponudbe nekatere podatke (ki so v ponudbi označeni kot poslovna skrivnost) objavila na spletu in da sta jih naredila dostopne javnosti. Nekateri izmed teh podatkov so bili dani v javnost že ob sklenitvi pogodbe in med izvajanjem del. Tudi upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ne more spregledati, da okoliščine primera kažejo, da vsaj eno referenčno potrdilo potrjuje že objavljene podatke o poslu, ki ga je izbrani ponudnik priglasil kot referenčni posel, vendar naročnik vlagatelju ni dal možnosti, da se seznani s tem, kateri objekt je izbrani ponudnik priglasil kot referenčni posel.

Ob zapisanem gre ugotoviti, da je treba pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo obravnavati tudi v kontekstu uveljavljanja pravnega varstva. Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno utemeljeval, da je bil postavljen v neenakopraven položaj, ne glede na to, da se naročnik sklicuje, da vlagatelj napačno citira razpisno dokumentacijo, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka sklepa. Državna revizijska komisija namreč ocenjuje, da vprašanje pravilne interpretacije razpisne dokumentacije ne more spremeni tega, ali bi naročnik - ob upoštevanju relevantnih okoliščin primera, ko vlagatelj izpostavlja kršitev enakopravne obravnave ponudnikov v zvezi s presojo referenc - vlagatelju moral zagotoviti (širši) vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Glede na navedeno mora naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so, kot je bilo že obrazloženo, po zakonu javni. Vlagatelj bo imel v zvezi z ugotovitvami pri vpogledu možnost vložiti pripravljalno vlogo pri naročniku.

Ker so že zgoraj zapisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, se Državna revizijska komisija v tej fazi ni izrekala o drugih vlagateljevih navedbah iz revizijskega zahtevka oziroma o njih ni meritorno odločala. Prav tako ni odločala o stroških revizijskega postopka, saj bo o njih odločeno ob sprejemu končne odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 23. 5. 2011

Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Občina škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 škofja Loka,
- odvetnik Zmagoslav Marovt in odvetnica Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana,
- SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
- GH Holding, d. d., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.