018-129/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-129/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija ceste na visokovodnem nasipu v okviru obvoznice Krško" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Energoplan, d.d., Pod hribom 55, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.5.2011

ODLOČILA

Vlagateljeva pritožba z dne 5.5.2011 se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.11.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila Rekonstrukcija ceste na visokovodnem nasipu v okviru obvoznice Krško". Javno naročilo naročnik oddaja po odprtem postopku. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo JN11192/2010 z dne 19.11.2010.

Dne 31.1.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega je izhajalo, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Primorje, d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina.

S sklepom z dne 2.3.2011 je naročnik ugodil revizijskemu zahtevku vlagatelja Gradnje, gradbeništvo in prevozništvo, d.o.o., Boštanj, Dolenji Boštanj 128, Boštanj (v nadaljevanju: Gradnje, d.o.o., Boštanj) in je odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavil.

Dne 29.3.2011 je naročnik izdal nov dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Gradnje, d.o.o., Boštanj.

Vlagatelj je z vlogo z dne 1.4.2011, odposlano dne 4.4.2011, zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Zahtevani vpogled je naročnik vlagatelju omogočil dne 7.4.2011, o čemer je bil napravljen tudi zapisnik.
Vlagatelj je z vlogo z dne 12.4.2011, vloženo dne 15.4.2011, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in zahteva, da se naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, da se ugotovi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika ter da se izda novo odločitev, s katero bo predmetno javno naročilo oddano vlagatelju. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 29.4.2011, s katerim je tega zavrgel, vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka pa zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek vložil po izteku desetdnevnega zakonskega roka od prejema odločitve o oddaji javnega naročila, zato je bil revizijski zahtevek vložen prepozno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5.5.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka. V pritožbi navaja, da je odločitev o oddaji naročila prejel dne 1.4.2011, z dopisom z istega dne pa je zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik mu je zahtevani vpogled omogočil dne 7.4.2011. Ker naj bi glede na prakso, upoštevajoč ZRPJN, rok za vložitev zahtevka za revizijo tekel od vlagateljeve seznanitve z dokazi o kršitvah naročnika v postopku javnega naročanja, se je po vlagateljevem mnenju rok za vložitev revizijskega zahtevka iztekel dne 17.4.2011 oziroma (ker je bila dne 17.4.2011 nedelja) dne 18.4.2011. Vlagatelj poudarja, da je svoj revizijski zahtevek vložil dne 15.4.2011, zato je bil po njegovem mnenju ta vložen pravočasno. Vlagatelj je sumil na kršitve naročnika v postopku že ob prejemu odločitve o oddaji naročila, ni pa razpolagal s konkretnimi dokazi, katerih izvedbo bi lahko predlagal v revizijskem postopku. Zaradi navedenega mu je bilo pred dovolitvijo vpogleda dejansko onemogočeno uveljavljanje pravnega varstva v skladu z ZRPJN. Ker je namen vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, da neizbrani ponudnik lahko pridobi informacije, ki jih potrebuje za uveljavljanje pravnega varstva v revizijskem postopku, mu je skladno z določili ZRPJN po opravljenem vpogledu ter popolni seznanitvi s konkretiziranimi dokazi o kršitvah naročnika potrebno omogočiti vložitev revizijskega zahtevka v roku, ki teče od ponudnikove seznanitve s konkretiziranimi dokazi (t.j. od vpogleda). Vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v Sklepu št. 018-019/2010-2 z dne 11.2.2010. Kot slednje vlagatelj izpostavlja, da bi v primeru, če bi pred vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika vložil nepopoln zahtevek za revizijo (brez predlaganih dokazov, s katerimi se je konkretizirano seznanil na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika), naročnik njegov revizijski zahtevek lahko zavrgel, saj ta ne bi vseboval vseh sestavin (t.j. dokazov), ki jih kot obvezne določa četrti odstavek 12. člena ZRPJN. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naročnikov sklep o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka razveljavi.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 13.5.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zadevi je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 12.4.2011.

Iz določil prvega odstavka 12. člena ZRPJN med drugim izhaja, da je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Med vlagateljem in naročnikom je nesporno, da je vlagatelj odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila (kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 29.3.2011) prejel dne 1.4.2011. Navedeno dejstvo izhaja tudi iz povratnice omenjenega naročnikovega pisanja. Navedenega dne, to je dne 1.4.2011, je tako pričel teči tudi desetdnevni rok iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, v katerem bi lahko vlagatelj pravočasno vložil svoj revizijski zahtevek. Ta rok se je iztekel dne 11.4.2011.

Iz spisovne dokumentacije dalje nedvomno izhaja, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek, datiran z datumom 12.4.2011, vložil dne 15.4.2011. Navedenega dne je namreč vlagatelj, sledeč poštnemu žigu na ovojnici njegovega pisanja, svojo vlogo oddal na pošto, kar se, ob smiselni uporabi določili drugega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, šteje za izročitev njegove vloge naročniku. Dejstvo, da je revizijski zahtevek vložil dne 15.4.2011, v svoji pritožbi sicer izrecno potrjuje tudi vlagatelj.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne izhaja, da bi vlagatelj v tem postopku zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, v skladu z določili tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ali da bi mu bila ta izdana. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja tudi, da v konkretni zadevi ni podana podlaga za uporabo določil zadnjega stavka tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, skladno s katerim rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja teče od dneva prejema dodatne obrazložitve.

V zvezi s stališčem vlagatelja, ki meni, da je v zadevi rok za vložitev revizijskega zahtevka pričel teči z dnem, ko mu je naročnik omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da podlage za takšno stališče v ZJN-2 ni najti. Četudi je eden od namenov instituta vpogleda v ponudbeno in drugo dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila, kot je urejen v 22. členu ZJN-2, tudi seznanitev ponudnika z dejstvi, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila (prim. npr. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-030/2010), gre hkrati pojasniti, da ZJN-2 (enako pa tudi ZRPJN) roka za uveljavljanje pravnega varstva na ne/izvedbo vpogleda v dokumentacijo ne navezuje (oz. da vložena zahteva za vpogled v dokumentacijo na tek roka za vložitev zahtevka za revizijo nima vpliva). Vprašanje, ali in kdaj je bil izveden vpogled v ponudbeno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, je z vidika presoje pravočasnosti vložitve revizijskega zahtevka tako brezpredmetno. V kolikor ponudnik meni, da mu je bila v postopku oddaje javnega naročila pravica do vpogleda kršena, pa lahko s tem v zvezi vloži revizijski zahtevek, ki pa mora biti tudi v tem primeru vložen v roku iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN (ki v primeru izdaje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila po tretjem odstavku 79. člena ZRPJN teče od dne prejema dodatne obrazložitve). Z navedenim je skladna tudi praksa Državna revizijske komisije, in sicer tudi v zadevi 018-019/2010, na katero se sklicuje vlagatelj. V omenjeni zadevi je namreč takratni vlagatelj (za razliko od vlagatelja v predmetni zadevi) svoj revizijski zahtevek vložil v zakonskem roku, v njem pa je (med drugim) uveljavljal tudi kršitve v zvezi s pravico do vpogleda v dokumentacijo postopka.

Na podlagi tako ugotovljenih dejstev Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek, datiran z datumom 12.4.2011, vložil nepravočasno. V konkretnem postopku oddaje javnega naročila se je za vlagatelja rok za vložitev revizijskega zahtevka namreč iztekel dne 11.4.2011, vlagatelj pa je svoj revizijski zahtevek vložil šele po izteku tega roka, in sicer dne 15.4.2011. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja tudi, da je bil naročnik vlagateljev nepravočasen revizijski zahtevek upravičen in dolžan zavreči, s tem povezane pritožbene navedbe vlagatelja pa niso utemeljene. Ker vlagatelj tako ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka, datiranega z datumom 12.4.2011 (vsebovane v naročnikovem sklepu z dne 29.4.2011), je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevo pritožbo z dne 5.5.2011 zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 23.5.2011



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- Energoplan, d.d., Pod hribom 55, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.