018-116/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Številka: 018-116/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava Okoljskega poročila in Poročila o vplivih na okolje za železniško progo Maribor - šentilj" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj IPSUM, d.o.o., Ljubljanska cesta 72, Domžale, ki ga zastopa odvetnica mag. Mateja Likozar Rogelj, Likozarjeva ulica 1, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.5.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljeva pritožba z dne 22.4.2011 se zavrne kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 25.1.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izdelava Okoljskega poročila in Poročila o vplivih na okolje za železniško progo Maribor - šentilj". Naročnik javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN1565/2011 z dne 18.2.2011.

Dne 29.3.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., Glavni trg 19c, Maribor. Vlagateljevo ponudbo je naročnik izločil kot nepopolno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5.4.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo in predlog za zadržanje izvajanja postopka javnega naročanja. V podani vlogi je predlagal, da se do odločitve Državne revizijske komisije zadržijo vse aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter da njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se postopek oddaje javnega naročila delno razveljavi. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka.
Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 21.4.2011, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in njegov predlog za zadržanje izvajanja postopka javnega naročanja z dne 5.4.2011 zavrgel, vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, pa zavrnil. V obrazložitvi dokumenta naročnik ugotavlja, da vlagatelj nima aktivne legitimacije v smislu tretjega odstavka 9. člena ZRPJN. Naročnik s tem v zvezi pojasnjuje, da je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila oddal skupno ponudbo z družbo Razvojni center Planiranje, d.o.o., Ulica XIV. divizije 14, Celje (v nadaljevanju: Razvojni center Planiranje, d.o.o.), zahtevek za revizijo pa bi morale vložiti vse osebe, ki so predložile skupno ponudbo. Te osebe pa v revizijskem zahtevku niso navedene niti ni, upoštevajoč dejstvo, da vodilni partner revizijski zahtevek vlaga po pooblaščenki, predloženo pooblastilo za zastopanje. Iz predloženega pooblastila vlagateljevi pooblaščenki namreč izhaja, da je pooblastitelj le vlagatelj, ne pa tudi partner v skupni ponudbi, Razvojni center Planiranje, d.o.o.. Prav tako revizijskemu zahtevku ni priloženo ločeno pooblastilo pooblaščenki s strani odgovorne osebe družbe Razvojni center Planiranje, d.o.o.. Naročnik je dolžan, upoštevajoč pri tem ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, zahtevek za revizijo zavreči, brez da bi vlagatelja pozval k njegovi dopolnitvi. Glede na navedeno je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek, skladno z določili drugega odstavka 13. člena ZRPJN, zavrgel, saj ga ni vložila upravičena zahteva. V posledici takšne odločitve je naročnik zavrnil vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22.4.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper naročnikovo odločbo z dne 21.4.2011. V pritožbi vlagatelj izraža stališče, da je naročnik odločil nezakonito in arbitrarno ter je posegel v ustavno zagotovljene človekove pravice in svoboščine. Vlagatelj dalje meni, da bi moral naročnik, ob upoštevanju "237. člena" Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju ZPP), pomanjkljivost vlagateljevega revizijskega zahtevka odpraviti in tega ne bi smel preprosto zavreči. Pri tem se vlagatelj sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-319/2005. V konkretni zadevi po vlagateljevem mnenju ne gre za vprašanje ne/podaje pooblastila po 98. členu ZPP, temveč za vprašanje nerazumljive ali nepopolne vloge, na katero pa se nanaša 108. člen ZPP. Naročnik bi moral z uporabo navedenega določila ZPP tako vlagatelja kot Razvojni center Planiranje, d.o.o., nujno pozvati na odpravo nejasnosti v zvezi z vprašanjem vložitve revizijskega zahtevka. Ker naročnik ni postopal tako, je njegova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka nezakonita, najmanj pa preuranjena. V konkretnem primeru gre tudi za nujno enotno sosporništvo, kar pomeni, da se učinki pravdnih dejanj raztezajo enotno na vse sospornike. To pomeni, da je potrebno v tej smeri razumeti in uporabiti določbo 196. člena ZPP, po kateri se šteje, da so vložili vsi sosporniki redno ali izredno pravno sredstvo, če ga je vložil en od njih. Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo vložil vlagatelj, po prepričanju slednjega to pomeni, da se vloženo pravno sredstvo razteza tudi na Razvojni center Planiranje, d.o.o. Vlagatelj kot slednje naročnika graja tudi iz razloga, ker je v odločitvi o oddaji naročila večkrat povsem napačno navedeno, da je ponudbo oddal zgolj vlagatelj. Iz odločitve ravno tako ni razvidno, da bi bila ta vročena tudi družbi Razvojni center Planiranje, d.o.o. Iz tega je po vlagateljevem mnenju več kot očitno, da je naročnik sam kršil postopkovne določbe glede imenovanja ponudnikov, kakor tudi pravil glede vročanja. Zaradi navedenega vlagatelj predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter odloči o njegovem revizijskem zahtevku. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo.

Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik tej dne 9.5.2011 odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi vlagateljevih pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zadevi je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka; naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel, ker je ugotovil, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za njegovo vložitev, kot jo določa tretji odstavek 9. člena ZRPJN.

Iz določil tretjega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko v primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo, zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj.

V zvezi z zgornjim določilom ZRPJN je Državna revizijska komisija na svoji 5. občni seji v letu 2009 v povezavi z določili tretjega odstavka 9. člena ZRPJN sprejela naslednje stališče: "Državna revizijska komisija ocenjuje, da gre v primeru 9. člena ZRPJN v osnovi za vprašanje stranke oziroma osebe, ki je aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo. V posledici navedenega aktivne legitimacije v postopku revizije ni mogoče priznati, kadar je iz zahtevka za revizijo jasno razvidno, da ga niso vložile skupaj vse osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo." Navedeno stališče je od sprejema dalje javno dostopno prek spletnih strani Državne revizijske komisije.

Skladna z navedenim stališčem je tudi kasnejša praksa Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-33/2010, 018-102/2010 itd.).

V zadevi je med vlagateljem in naročnikom nesporno, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj oddal skupno ponudbo s partnerjem Razvojni center Planiranje, d.o.o.. To dejstvo potrjuje tudi vpogled v vlagateljevo ponudbo.

V zadevi je ravno tako nesporno, da je kot vlagatelj na zahtevku za revizijo z dne 5.4.2011 navedena zgolj družba IPSUM, d.o.o. (t.j. vlagatelj) ter da je zahtevku priloženo zgolj eno pooblastilo za zastopanje, to je vlagateljevo pooblastilo pooblaščenki - odvetnici mag. Mateji Likozar Rogelj.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je iz vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 5.4.2011 jasno razvidno, da ga nista skupaj vložila oba partnerja iz ponudbe, predložene v okviru predmetnega postopka javnega naročanja (t.j. vlagatelj in Razvojni center Planiranje, d.o.o.) temveč je tega samostojno vložil zgolj vlagatelj.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja tudi, da vlagatelju za vodenje predmetnega revizijskega postopka ni mogoče priznati aktivne legitimacije, saj z vlagateljevo samostojno vložitvijo revizijskega zahtevka ni izpolnjena zahteva zgoraj citiranega tretjega odstavka 9. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega kot neutemeljene označuje pritožbene navedbe vlagatelja, iz katerih izhaja njegovo prepričanje, da bi ga moral naročnik, na podlagi "237. člena ZPP", pozvati k odpravi pomanjkljivosti v njegovem revizijskem zahtevku. Državna revizijska komisija s tem najprej pripominja, da je vprašanje odprave pomanjkljivosti v vlogah urejeno v 273. členu ZPP in ne v 237. členu ZPP, na katerega se v očitni pomoti sklicuje vlagatelj. Državna revizijska komisija dalje ponovno pojasnjuje, da gre pri določilu tretjega odstavka 9. člena ZRPJN za vprašanje, kdo je lahko stranka revizijskega postopka oziroma oseba, ki je aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo. Razlog za odrek aktivne legitimacije vlagatelju za vodenje revizijskega postopka v konkretnem primeru tako ni v nejasnosti njegovega zahtevka ali v pomanjkljivostih, ki bi jih bilo mogoče (oziroma potrebno) odpraviti na podlagi 273. člena ZPP, temveč v dejstvu, da je revizijski zahtevek z dne 5.4.2011 dejansko vložila "napačna" oseba - revizijski zahtevek namreč, kot že pojasnjeno, ni bil skupaj vložen s strani vlagatelja in družbe Razvojni center Planiranje, d.o.o., t.j. obeh partnerjev predložene skupne ponudbe, kot to določa tretji odstavek 9. člena ZRPJN, temveč samostojno s strani vlagatelja. Navedeno dejstvo pa podlage za predlagano uporabo določil 273. člena ZPP ne daje.

Državna revizijska komisija iz smiselno enakih razlogov kot neutemeljene označuje tudi pritožbene navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na predlagano uporabo določil 196. člena ZPP o enotnem sosporništvu - partnerji v skupni ponudbi, predloženi v okviru postopka oddaje javnega naročila, namreč niso samostojne stranke revizijskega postopka, pri katerih bi veljalo zgolj, da je "mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse" (196. člen ZPP), temveč gre vse partnerje predložene ali nameravano predložene skupne ponudbe, skladno z že interpretiranimi določili tretjega odstavka 9. člena ZRPJN, šteti za enotno (eno) stranko. Zgolj ta (takšna) stranka pa je v primeru skupne ponudbe aktivno legitimirana za vodenje revizijskega postopka.

Kot slednje, vlagatelj v svoji pritožbi navaja, da naj bi naročnik v zvezi z odločitvijo o oddaji predmetnega javnega naročila kršil postopkovne določbe glede imenovanja ponudnikov ter pravila glede vročanja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojo pritožbo ne izkazuje, kako naj bi tako zatrjevane kršitve vplivale na presojo zakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka, ki je predmet tega pritožbenega postopka. S tem povezanih pritožbenih navedb Državna revizijska komisija zato ni meritorno obravnavala.

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojo pritožbo z dne 22.4.2011 ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka z dne 5.4.2011 (kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 21.4.2011), posledično pa tudi ne razlogov za predlagano razveljavitev te odločitve.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevo pritožbo z dne 22.4.2011 zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbenem postopku priglasil stroške, nastale s pritožbo.

Ker je vlagateljevo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih s pritožbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 20.5.2011


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije































Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor,
- Odvetnica mag. Mateja Likozar Rogelj, Likozarjeva ulica 1, Kranj,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana.