018-098/2011 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-098/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Storitve mobilne in IP telefonije, najem IP opreme in postavitev sistema IP telefonije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Si.mobil d.d., šmartinska cesta 134b, Ljubljana in Amis d.o.o., Tržaška cesta 85, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.5.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 24.3.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Storitve mobilne in IP telefonije, najem IP opreme in postavitev sistema IP telefonije", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 1000-I-023975/2011 z dne 14.3.2011.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.10.2010 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Storitve mobilne in IP telefonije, najem IP opreme in postavitev sistema IP telefonije". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN10291/2010 z dne 26.10.2010, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2010/S 210-321386 z dne 28.10.2010.

Dne 28.12.2010 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 01-1000-I-017246/2010.
Na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 12.1.2011 je Državna revizijska komisija dne 18.2.2011 izdala sklep št. 018-29/2011-4, s katerim je odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot je izhajala iz zgoraj opredeljenega dokumenta, razveljavila.

Dne 14.3.2011 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 01-1000-I-023975/2011, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda skupnima ponudnikoma Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana in Mobitel, d.d., Vilharjeva 23, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve dokumenta izhaja, da je bila od štirih prejetih ponudb vlagateljeva ponudba ekonomsko najugodnejša (ocena 103,31 točk), vendar je naročnik po njenem pregledu ugotovil, da ni popolna. Naročnik je namreč ugotovil, da je vlagatelj ponudil IP centralo, za katero iz javno dostopne dokumentacije izhaja, da podpira le protokol IPv4, kar pa ne ustreza naročnikovi zahtevi iz točke 2.3.2.2. razpisne dokumentacije. Vlagatelj je ravno tako ponudil napredni IP-telefon, ki ne izpolnjuje zahteve po možnosti prikaza na zaslon vsaj 190 x 160 pik.

Na vlagateljevo zahtevo je naročnik temu dne 22.3.2011 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Dne 24.3.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter temeljnih načel javnega naročanja, predvsem enakopravnosti ponudnikov. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj izraža prepričanje, da njegova ponudba ni neprimerna ali nepopolna. Vlagatelj tako zatrjuje, da ponujena IP centrala podpira tudi protokol IPv6. Pri tem pojasnjuje, da navedeni protokoli niso stvar strojne opreme, temveč predstavljajo zgolj nadgradnjo programske opreme. Vlagatelj je pred oddajo ponudbe pri proizvajalcu preveril, ali je za ponujeno centralo na voljo nadgradnja programske opreme na IPv6, kar mu je bilo potrjeno. Že sam proizvajalec centrale je vlagatelja v komunikaciji z njim opozoril, da je naročnik pri njem iskal dodatne informacije o IPv6 podpori. V zvezi s tem je bil proizvajalec pripravljen podati izjavo, da je IPv6 podpora zagotovljena v verziji 5 programske opreme za centralo, ki je bila tudi predmet vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj zatrjuje in izjavlja, da omenjena verzija programske opreme podpira navedeno zahtevo, pri čemer predlaga, da se s tem v zvezi pri proizvajalcu IP centrale opravijo ustrezne poizvedbe. Glede ugotovljene nepopolnosti vlagateljeve ponudbe zaradi domnevno napačne ločljivosti zaslona naprednega telefona vlagatelj izpostavlja, da iz naročnikove zahteve ne izhaja, ali bi morala biti to primarna (t.i. native) ločljivost, ali je mogoče enak učinek doseči z interpolacijo pikslov. Različni proizvajalci imajo različne tehnologije za prikaz, t.i. native ločljivost pa se ne ujema vedno z dejanskim učinkom prikaza. Vlagatelj je prepričan, da njegova oprema ustreza namenu učinka ločljivosti, ki ga je zahteval naročnik, ter da je tudi v tem delu ponudil popolno ponudbo. Pri tem vlagatelj opozarja, da je potrebno nejasna določila razpisne dokumentacije interpretirati v korist ponudnikov. Ne glede na navedeno vlagatelj izpostavlja tudi, da je naročnik "dvoumno določilo" vsekakor interpretiral v korist izbranega ponudnika, s čemer je diskriminiral vlagatelja. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi namreč ponudil enostavni in napredni telefon z resolucijo 192 x 64, iz česar izhaja bodisi, da je tudi izbrani ponudnik določila razpisne dokumentacije razumel na enak način kot vlagatelj bodisi da je naročnik neupravičeno diskriminiral vlagatelja, saj bi moral iz enakega razloga nedvomno izločiti tudi ponudbo "vlagatelja" (pravilno: izbranega ponudnika). Vlagatelj dalje navaja, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena tudi zato, ker naj bi ta ponudil nedovoljeno variantno ponudbo (ponudil naj bi zgolj nadgradnjo obstoječe opreme), ravno tako pa naj izbrani ponudnik v svoji ponudbi ne bi predložil veljavnega cenika klicev v ostala omrežja (vsaj iz fiksnega omrežja). Pri vlagatelju se dvom pojavlja še v zvezi z referenco UKC Ljubljana, kot je bila predložena v okviru ponudbe izbranega ponudnika, v katero mu vpogled ni bil omogočen. Glede na navedeno vlagatelj zahteva, da se zaradi navedenih kršitev naročnikova odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi, da naročnik v nadaljevanju odloči o oddaji javnega naročila skladno z veljavno zakonodajo ter da se vlagatelju priznajo in povrnejo stroški, nastali z revizijo, v višini takse za revizijski postopek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 6.4.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na IP centralo, navaja, da je v razpisni dokumentaciji pod točko 2.3.2.2. za IP centralo zahteval, da mora podpirati protokol IPv6. Ker iz vlagateljeve ponudbe ni bilo nikjer razvidno, da ponujena centrala izpolnjuje navedeni pogoj, je naročnik to dejstvo poskušal preveriti pri proizvajalcu. Iz javno dostopne dokumentacije proizvajalca ponujene IP centrale sledeč naročniku jasno izhaja, da ponujena centrala (verzija 4.0.) podpira le protokol IPv4, kar pa ne ustreza naročnikovi zahtevi. Naročnik je zato dne 1.3.2011 vlagatelja pozval, da mu posreduje pojasnilo o izpolnjevanju navedene zahteve. Naročnik je dne 8.3.2011 s strani vlagatelja prejel pojasnilo, da ponujeni sistem omogoča uvedbo in uporabo IPv6 protokola. Pojasnilu je bil priložen dokument s karakteristikami ponujene IP centrale (verzija 5.0), iz katerega je razvidno, da naj bi ta centrala podpirala protokola IPv4 in IPv6. Ker pa je naročnik pred tem prejel pisno sporočilo s strani uradnega predstavnika proizvajalca centrale (AAstra), v katerem ta jasno navaja, da je planirano, da naj bi ponujena centrala podpirala protokol IPv6 šele v letu 2010 (v verziji 6), in ker iz dokumenta o verziji 5.0 izhaja, da gre za dokument, ki je še v reviziji (naročnik dvomi, da je IP centrala verzije 5.0 sploh že dostopna na trgu), je naročnik vsekakor verjel uradnemu predstavniku družbe AAstra in ne vlagatelju. Naročnik je poleg preverjanja pri uradnem predstavniku proizvajalca centrale podatke preverjal še na spletni strani "https://www.ipv6ready.org", kjer prav tako ni zapisa o IP centrali proizvajalca AAstra. Naročnik predvsem na podlagi pisnega sporočila uradnega predstavnika proizvajalca centrale upravičeno sklepa, da ponujena centrala ne izpolnjuje zahtevanega pogoja, zato je vlagateljeva ponudba v tem delu nepopolna. Naročnik zavrača tudi očitek vlagatelja, da ga je neupravičeno diskriminiral, ko je njegovo ponudbo izločil zaradi napačne ločljivosti zaslona naprednega telefona. S tem v zvezi naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji najprej zahteval ločljivosti vsaj 190 x 160 pik za enostavni telefon ter vsaj 190 x 60 pik za napredni telefon. V zvezi z zahtevo je naročnik prejel več vprašanj, zadnje od njih dne 1.12.2010. Nanj je odgovoril istega dne, in sicer s pojasnilom da morata imeti tako enostavni kot napredni telefon možnost prikaza na zaslon vsaj 190 x 60 pik. Kot navaja tudi vlagatelj, oba s strani izbranega ponudnika ponujena telefona dosegata ločljivost 192 x 64, s čemer izpolnjujeta naročnikove zahteve. Naročnik zavrača tudi vlagateljevo trditev, da je postavil dvoumno določilo, saj je naročnikova zahteva zelo konkretna in ne opisna. Zgolj zato, ker je vlagatelj ponudil napačna IP telefona, pa ne pomeni, da je naročnik določilo postavil dvoumno. Naročnik ponovno izpostavlja, da je vlagatelj kot napredni IP telefon ponudil telefon proizvajalca AAstra, tip 6755i, za katerega iz javno dostopne dokumentacije izhaja, da ima možnost prikaza na zaslon 144 x 75 pik, kar pa je manj, kot je zahteval naročnik. Iz navedenega razloga je vlagateljeva ponudba po naročnikovem prepričanju nepopolna. V nadaljevanju sklepa se naročnik opredeljuje še do ostalih revizijskih navedb vlagatelja, tudi te pa zavrača kot neutemeljene.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11.4.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 14.4.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi najprej spor glede popolnosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno najprej označil zaradi ugotovljene neustreznosti ponujene IP centrale.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod točko 2.3.2.2. Tehnični opis IP opreme pod naslovom "IP CENTRALA (v nadaljevanju: IPC)" med drugim postavil naslednjo zahtevo: "IPC mora podpirati protokol IPv6".

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta v njej v okviru priloge 9 "Specifikacija najema opreme, tehnične podpore" predložil tudi dokument "PRILOGA 1: Specifikacija ponujene opreme", na katerem kot IP centralo ponuja "Komunikacijski sistem MX-ONE TSE". Iz vlagateljeve ponudbe zapis o tem, ali ponujena centrala izpolnjuje naročnikove zahteve po podpori protokolu IPv6, ne izhaja, je pa vlagatelj v okviru svoje ponudbe (na obrazcu priloge 4) med drugim izjavil, da "predmet ponudbe ustreza zahtevam standardov in predpisom, ki se navezujejo na predmet javnega naročila, ter tehničnim in vsem ostalim pogojem, navedenim v razpisni dokumentaciji".

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in ob upoštevanju naročnikovih navedb gre dalje ugotoviti, da je naročnik prek spletnih strani proizvajalca centrale MX-ONE TSE, družbe AAstra, pridobil predstavitveni dokument za omenjeno centralo, iz katerega med drugim izhaja, da ta v verziji "MX-ONE V.4.0" podpira standard IPv4.

Iz dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila dalje izhaja, da je na naročnikov poziv vlagatelj temu dne 8.3.2011 posredoval dopolnitev ponudbe, v katerem je med drugim opozoril, da je v svoji ponudbi podal izjavo o izpolnjevanju tehničnih in ostalih pogojev razpisne dokumentacije, kot tudi, da v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da bi zahtevane karakteristike moral izpostaviti kjerkoli v ponudbi. Vlagatelj je v dopolnitvi ponudbe dalje pojasnil, da ponujeni sistem omogoča uvedbo in uporabo protokola IPv6, ponudbi pa je priložil tudi predstavitveni dokument za omenjeno centralo, iz katerega med drugim izhaja, da ta v verziji "MX-ONE V.5.0" podpira tako standard IPv4, kot standard IPv6.

Kot je dalje razvidno iz spisovne dokumentacije, je naročnik vlagatelja po elektronski pošti dne 8.3.2011 pozval, naj mu posreduje spletni naslov, kjer bo naročnik lahko preveril obstoj karakteristik, ki izhajajo iz vlagateljeve dopolnitve ponudbe za ponujeno IP centralo. Na naročnikov poziv je vlagatelj odgovoril z dopisom, v katerem je opozoril, da je naročniku že poslal dokument z opisom telekomunikacijskega sistema MX-ONE TSE, programske verzije 5.0., ki je predmet njegove ponudbe. Istočasno je pojasnil, da je na spletnih straneh trenutno dostopen le dokument za programsko verzijo 4.0., saj dokumentacija za programsko verzijo 5.0. še ni javno dostopna. šlo naj bi namreč za najnovejšo verzijo programske opreme, ki jo je vlagatelj od proizvajalca izjemoma prejel predhodno. Vlagatelj je opozoril še, da je posredovana dokumentacija poslovna skrivnost, naročnikovo zahtevo po posredovanju spletnega naslova, kjer je ta javno dostopna, pa je vlagatelj označil za neutemeljeno; na poslovne odločitve proizvajalca o tem, kdaj bo podatke javno objavil, naj vlagatelj namreč ne bi imel vpliva.

Kot slednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru revizijskega postopka med drugim predložil elektronsko poštno sporočilo z izjavo, na katero se je skliceval že v svojem revizijskem zahtevku in iz katere izhaja, da Aastra Telecom švedska AB potrjuje, da bo IPv6 (Internetni protokol verzija 6) na voljo pri MX-ONE v5.x in kasnejših za JHL, Slovenija ("We, AAstra Telecom Sweden AB, hereby confirm that IPv6 (Internet Protocol version 6) will be available in MX ONE v5.x and onwards for JHL, Slovenia.) Omenjeno izjavo je, sledeč elektronskemu poštnemu sporočilu, podal H.B., "Business Develpoment Director, AAstra Telecom Sweden AB", vlagatelju pa jo je posredoval F.B., "Head AAstra Central & South East Europe".

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in revizijskem postopku uspel izkazati, da ponujena IP centrala MX-ONE TSE z verzijo programske opreme 5.0 izpolnjuje naročnikovo zahtevo iz točke 2.3.2.2. razpisne dokumentacije postopka po podpori standardu IPv6, oziroma, da naročnik v okviru teh postopkov nasprotnega ni uspel izkazati. V prid takšni ugotovitvi govori vsebina predstavitvenega dokumenta ponujene IP centrale (komunikacijskega sistema), ki ga je naročniku na njegov poziv k dopolnitvi ponudbe posredoval vlagatelj in iz katerega nedvomno izhaja zagotavljanje podpore standardu IPv6 v verziji 5.0 programske opreme ponujene centrale. Ravno tako pa gre v prid takšni ugotovitvi s strani vlagatelja predloženo elektronsko poštno sporočilo, iz katerega izhaja izjava proizvajalca centrale o tem, da bo naročniku konkretnega javnega naročila podpora standardu IPv6 na voljo z verzijo programske opreme 5.x in kasnejšimi. Nasprotno gre ugotoviti, da se s strani naročnika pridobljen predstavitveni dokument produkta MX-ONE TSE nanaša na verzijo programske opreme 4.0, s strani naročnika pridobljeno elektronsko poštno sporočilo osebe Z.S., "Business Support, AAstra Austria" (ki jo naročnik sicer brez izkazane podlage označuje za uradnega predstavnika družbe AAstra) pa na verzijo 6 programske opreme, nobena od katerih pa ni predmet vlagateljeve ponudbe; v okviru postopka oddaje javnega naročila je vlagatelj v pojasnilih naročniku namreč izrecno navedel, da ponuja komunikacijski sistem MX-ONE TSE programske verzije 5.0. Državna revizijska komisija s tem v zvezi kot irelevantno označuje tudi naročnikovo ugotovitev, podano v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku, da ponujene IP centrale proizvajalca AAstra ni najti na spletni strani https://www.ipv6ready.org/; naročnik namreč ne izkazuje (oziroma niti ne zatrjuje), da so na navedenem spletnem naslovu navedeni vsi produkti vseh proizvajalcev, za katere je zagotovljena podpora standardu IPv6, oziroma, da dejstvo, da produkt nekega proizvajalca na navedenem spletnem naslovu ni naveden, nedvomno pomeni, da za ta produkt podpora standardu IPv6 ni zagotovljena.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v zadevi nepopolnost (neprimernost) vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije pod točko "2.3.2.2. Tehnični opis IP opreme" v delu, v katerem je v teh zahtevana podpora protokolu IPv6, ni izkazana, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno dalje označil tudi zaradi ugotovljene neustreznosti ponujenega naprednega telefona.

Z vpogledom v objavo predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil (objava št. JN10291/2010) in spremljajoče dokumente, ki jih je naročnik objavil na svoji spletni strani (www.jhl.si) gre ugotoviti, da je naročnik v prvotni verziji razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila pod točko 2.3.2.2. Tehnični opis IP opreme pod naslovom "IP-TELEFONI (v nadaljevanju: IPT)" med drugim postavil naslednjo zahtevo:

"IPT morajo imeti možnost prikaza na zaslon:
- enostavni: vsaj 190 x 160 pik;
- napredni: vsaj 190 x 60 pik".

Dne 30.11.2011, ob 15.21 uri, je naročnik na podlagi vprašanja enega od potencialnih ponudnikov na Portalu javnih naročil objavil naslednje pojasnilo razpisne dokumentacije:

"Naročnik je pomotoma navedel, da mora imeti napredni IPT možnost prikaza na zaslon vsaj 190 x 60 pik. Pravilno je:

IPT morajo imeti možnost prikaza na zaslon (razpisna dokumentacija):
- enostavni: vsaj 190 x 160 pik;
- napredni: vsaj 190 x 60 pik;

IPT, ki ne izpolnjuje navedene zahteve za naročnika ni ustrezen."

Istega dne, ob 15.23 uri, je naročnik na Portalu javnih naročil objavil naslednje pojasnilo razpisne dokumentacije:

"Naročnik je pomotoma navedel, da mora imeti napredni IPT možnost prikaza na zaslon vsaj 190 x 60 pik. Pravilno je:

IPT morajo imeti možnost prikaza na zaslon (razpisna dokumentacija):
- enostavni: vsaj 190 x 160 pik;
- napredni: vsaj 190 x 160 pik;

IPT, ki ne izpolnjuje navedene zahteve za naročnika ni ustrezen.

Odgovor, ki ga je na enako vprašanje naročnik predhodno objavil naj ponudniki ne upoštevajo. Naročnik se bo ravnal po zgoraj navedenem odgovoru."

Dne 1.12.2011 pa je naročnik na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov na Portalu javnih naročil objavil naslednje pojasnilo razpisne dokumentacije:

"IPT morajo imeti možnost prikaza na zaslon:
- enostavni: vsaj 190 x 60 pik;
- napredni: vsaj 190 x 60 pik."

Zadnje pojasnilo razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dne 9.12.2010, pri čemer je v zaključku tega navedel tudi: "Spremenjena razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani naročnika."

Z vpogledom v zadnjo objavljeno verzijo (čistopis) razpisne dokumentacije na spletnih straneh naročnika (dokument "Razpisna dokumentacija - popravki 5") gre ugotoviti, da iz te pod točko 2.3.2.2. Tehnični opis IP opreme pod naslovom "IP-TELEFONI (v nadaljevanju: IPT)" ponovno izhaja zahteva, kot je že bila navedena v prvotni verziji razpisne dokumentacije postopka, in sicer:

"IPT morajo imeti možnost prikaza na zaslon:
- enostavni: vsaj 190 x 160 pik;
- napredni: vsaj 190 x 60 pik".

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteve razpisne dokumentacije postopka v delu, ki se nanašajo na zahtevane možnosti prikaza pri IP telefonih, dokončno določil z zadnjo objavo čistopisa razpisne dokumentacije, pri presoji popolnosti ponudb pa je posledično potrebno upoštevati tako določene zahteve (t.j. zahtevi po možnosti prikaza na zaslon vsaj 190 x 160 pik pri enostavnem IP telefonu ter vsaj 190 x 60 pik pri naprednem IP telefonu).

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta v njej v okviru priloge 9 "Specifikacija najema opreme, tehnične podpore" predložil tudi dokument "PRILOGA 1: Specifikacija ponujene opreme", na katerem kot napredni IP telefon ponuja aparat AAstra 6755i.

V zvezi z navedenim aparatom naročnik v dokumentu "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 01-1000-I-023975/2011 z dne 14.3.2011 ugotavlja, da ima možnost prikaza na zaslon 144 x 75 pik, kar dokazuje tudi s sklicevanjem na spletno stran proizvajalca omenjenega aparata. Vlagatelj navedenega dejstva, ki izhaja tudi iz predstavitvenega dokumenta ponujenega aparata, kot je bil Državni revizijski komisiji s strani naročnika odstopljen v okviru dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ("144 x 75 pixel backlit LCD display"), ne zanika, zatrjuje pa, da njegova oprema "ustreza namenu učinka ločljivosti, ki ga je zahteval naročnik".

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji postopka ni določil, da želi, da ima ponujeni zaslon napredenega IP telefona določen "učinek ločljivosti", temveč je jasno določil, da pri omenjenem aparatu zahteva "možnosti prikaza na zaslon vsaj 190 x 60 pik" (pri tem gre pripomniti, da naročnik v dokumentu "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 01-1000-I-023975/2011 z dne 14.3.2011 napačno navaja, da je v razpisni dokumentaciji za napredni telefon zahteval možnost prikaza na zaslon vsaj 190 x 160 pik). Ne glede na navedeno gre ugotoviti tudi, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zgolj pavšalno zatrjuje, da je mogoče zahtevani "učinek" doseči tudi z interpolacijo pisklov, pri čemer pa niti z besedo ne pojasnjuje ali dokazuje, z uporabo katere tehnologije oziroma na kakšen način je tak "učinek" zagotovljen pri konkretnem aparatu, ki ga je ponudil v okviru svoje ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Tako oblikovanim revizijskim navedbam, v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), utemeljenosti ni mogoče priznati. Posledično je potrebno ugotoviti, da vlagateljeva ponudba zahtev razpisne dokumentacije postopka iz točke 2.3.2.2. Tehnični opis IP opreme v delu, kjer je v teh določena minimalna ločljivost naprednega telefona, ne izpolnjuje.

Državna revizijska komisija pa nasprotno utemeljenost priznava revizijskim navedbam, s katerimi vlagatelj zatrjuje neenakopravno obravnavo v postopku.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej v okviru priloge 9 "Specifikacija najema opreme, tehnične podpore" predložil tudi dokument "Priloga 1", na katerem kot enostavni IP telefon ponuja aparat Cisco IP phone 7911G.

Med vlagateljem in naročnikom je nesporno, da omenjeni aparat omogoča ločljivost 192 x 64, kar izhaja tudi iz predstavitvenega dokumenta aparata, kot je bil Državni revizijski komisiji s strani naročnika odstopljen v okviru dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila in kot je dosegljiv tudi prek spletne strani proizvajalca aparata www.cisco.com ("Graphical monochrome display with resolution of 192 x 64 pixels").

Iz navedenega dejstva izhaja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje ene izmed zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila iz točke 2.3.2.2. Tehnični opis IP opreme, skladno s katero mora enostavni IP telefon zagotavljati možnost prikaza na zaslon vsaj 190 x 160 pik.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika navkljub predstavljeni pomanjkljivosti ni izločil, temveč jo je obravnaval kot popolno. Nasprotno pa je naročnik ob ugotovljeni istovrstni pomanjkljivosti vlagateljevo ponudbo označil kot neprimerno in nepopolno ter jo izločil.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) izhaja, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zgoraj opisanim ravnanjem vlagatelja in izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno - v kolikor bi tudi pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi obravnaval enako milo, kot je obravnaval zgoraj ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika, bi tudi vlagateljevo ponudbo (v obravnavanem delu) namreč moral označiti za popolno, vlagatelju, kot najugodnejšemu ponudniku, pa tako tudi oddati predmetno javno naročilo. V primeru enako strogega obravnavanja pa bi naročnik moral obe navedeni ponudbi izločiti. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.


Ker je bilo v revizijskem postopku ugotovljeno, da prvi izmed razlogov, ki jih naročnik navaja v prid izločitvi vlagateljeve ponudbe (neustreznost ponujene IP centrale) v zadevi ni izkazan, glede drugega razloga (neustreznost ponujenih IP telefonov) pa je bilo ugotovljeno neenakopravno obravnavanje ponudnikov, je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 24.3.2011 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Storitve mobilne in IP telefonije, najem IP opreme in postavitev sistema IP telefonije", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 1000-I-023975/2011 z dne 14.3.2011.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave zgornjih revizijskih navedb ugotovila naročnikovo neenakopravno obravnavanje ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, preostalih revizijskih navedb vlagatelja, podanih v smeri ugotovitve takšnega naročnikovega ravnanja, ni meritorno obravnavala, saj to ne bi moglo v ničemer vplivati na sprejeto odločitev. Državna revizijska komisija ravno tako ni meritorno obravnavala revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na druge razloge za zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, saj obravnava teh revizijskih navedb, glede na predstavljene ugotovitve in sprejeto odločitev, na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.

Na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da ob ponovnem pregledu in ocenjevanju prispelih ponudb (če bo to izvedeno) zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov in (v primeru oddaje javnega naročila) v celoti preveri in zagotovi popolnost ponudbe ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,0 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek, ter v višini "2% od priglašenih stroškov", povečano za DDV, za stroške kopiranja in pošiljanja.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, kot potrebne priznava stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava priglašenih stroškov kopiranja in pošiljanja, saj vlagatelj teh stroškov ni opredeljeno navedel ali izkazal (peti odstavek 22. člena ZRPJN), podlage za njihovo priznanje v predlaganem pavšalnem znesku ("2% od priglašenih stroškov") pa ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 16.5.2011

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana,
- Si.mobil d.d., šmartinska cesta 134b, Ljubljana,
- Amis d.o.o., Tržaška cesta 85, Maribor,
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana,
- Mobitel, d.d., Vilharjeva 23, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.