018-088/2011 Elektro Slovenija d.o.o.

Številka: 018-088/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po predsednici senata mag. Maji Bilbija in mag. Nataši Jeršič ter Vidi Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Izvedba gradbeno obrtniških del in izdelava jeklenih konstrukcij za projekt-RTP 400/220/110 kV Beričevo, izgradnja dveh DV polj 110 kV Trbovlje III in Litija, razdeljeno na sklope: Sklop A: Gradbeno obrtniška dela" začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GRATEL d.o.o., Laze 18a, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Slovenija d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.05.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.01.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN1283/2011, z dne 11.02.2011 in v Dodatku k Uradnem listu Evropskih skupnosti št. 2011/S 31-051699, z dne 15.02.2011.


Vlagatelj je dne 28.02.2011 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnikova zahteva po predložitvi reference za sklop A, da mora imeti ponudnik najmanj eno referenco v skupni vrednosti najmanj 100.000,00 EUR brez DDV dejanskega izvajalca za gradbena in obrtniška dela na elektroenergetskih objektih RTP-jih ali RP-jih napetostnega nivoja 110 kV ali več na področju ENTSO-E, diskriminatorna. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnika tekom pojasnjevanja določil razpisne dokumentacije opozoril, da je gradbena referenca vezana na območja RTP ali RP napetostnega nivoja 110kV ali več na področju ENTSO-E diskriminatorna in omejuje konkurenco. Naročnik je vlagatelju pojasnil, da gradbena dela potekajo v 110 kV stikališču v bližini naprav, ki so pod visoko napetostjo, kar za izvajalca predstavlja nevarnost iz varstva pri delu.

Vlagatelj izpodbijano referenco označuje kot nesorazmerno glede na predmet javnega naročila hkrati pa tudi navaja, da je referenca v nasprotju s 7. in 10. členom ZJN-2. Vlagatelj navaja, da bo gradbena dela lahko opravljal tudi ponudnik, ki že prej nikoli ni delal del, ki potekajo v 110 kV stikališču blizu naprav, ki so pod visoko napetostjo, saj bo za varnost skrbel tako, da bo spoštoval varnostne standarde iz razpisa in zakonodaje. Vlagatelj navaja, da iz popisa del izhajajo povsem običajna gradbena dela in naročnik s sporno referenco favorizira ponudnike, ki so že doslej izvajali tovrstna dela.

Vlagatelj naročniku tudi očita, da se je moral vsak potencialni ponudnik, ki je želel pridobiti razpisno dokumentacijo s spletnih strani naročnika, registrirati, kar je v nasprotju z ZJN-2. Skladno s pravili se mora zagotoviti anonimen dostop do razpisne dokumentacije. Z zahtevano registracijo je naročnik nedopustno preveril trg potencialnih ponudnikov, čemur je po mnenju vlagatelja namenjena tudi določba v razpisni dokumentaciji glede obveznosti ogleda lokacije. Vlagatelj meni, da je naročnik z registracijo ponudnikov in zahtevo po obveznem ogledu kršil načelo enakopravnosti ponudnikov.

Vlagatelj predlaga razveljavitev predmetne razpisne dokumentacije. tako da bo pod spremenjenimi pogoji omogočeno enakopravno obravnavanje ponudnikov. Vlagatelj priglaša tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijskim postopkom.


Naročnik je dne 23.03.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je z določilom zahteve po referenci sledil načelu sorazmernosti iz 10. člena ZJN-2, in sicer iz razloga, ker bodo predvidena gradbena dela potekala znotraj obstoječega objekta RTP 400/220/110 kV Beričevo, ki je stalno v obratovanju, kar pomeni da so vse obstoječe naprave pod visoko napetostjo (110kV in 400 kV). Varstvena pravila znotraj visoko napetostnega objekta RTP 400/220/110 kV Beričevo ureja Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka in na njegovi podlagi sprejeta interna akta Pravilnik o varnosti pri delu (december 1991) in Varstvena pravila za dela na elektroenergetskih objektih (julij 1993). Celoten prostor visokonapetostnega stikališča mora biti ograjen, dostop pa je omogočen le pooblaščenim osebam, znotraj stikališča pa veljajo strožji varstveni ukrepi, določen pa je tudi način gibanja pooblaščenih oseb. Naročnik zavrača trditev vlagatelja, da se bodo izvajala povsem običajna gradbena dela, saj se bodo predvidena dela izvajala v bližini naprav, ki so pod visoko napetostjo, kar pomeni, da gre za delovne razmere, kjer obstaja povečana nevarnost za poškodbe, zdravje in življenje ljudi ter škodo večjih vrednosti. Naročnik nadaljuje, da so nujne izvajalčeve izkušnje pri delih v neposredni bližini naprav, ki so pod napetostjo zaradi zagotavljanja varnosti in dejstva, da dela v neposredni bližini naprav pod visoko napetostjo zahtevajo svojo specifiko in poseben varstveni režim. Naročnik še navaja, da referenca ni v neskladju z načelom zagotavljanja enakopravnosti ponudnikov, saj je konkurenca razvidna iz dejstva, da je ponudbe za sklop A predložilo 10 ponudnikov.

Naročnik zavrača očitek vlagatelja, da je z zahtevo po registraciji za prevzem razpisne dokumentacije kršil določila predpisov o javnem naročanju, saj podatki dani v postopku registracije služijo le za postopek dostopa do razpisne dokumentacije in niso avtorizirani.

Naročnik navaja, da je bil ogled obvezen zaradi specifike del, lažje priprave ponudbe za predvideno izvedbo del, seznanitvijo z relevantnimi dejstvi. Naročnik je posebno potrdilo o ogledu zahteval iz razloga, da ponudnik izkaže, da je seznanjen z relevantnimi dejstvi oziroma okoliščinami, v katerih se bodo dela izvajala in da v času izvajanja del ne bo imel dodatnih zahtevkov.

Vlagatelj je dne 28.03.2011 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom dne 04.04.2011 odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je naročnika dne 13.04.2011 pozvala na odstop internih aktov: Pravilnika o varnosti pri delu in Varstvena pravila za dela na elektroenergetskih objektih. Naročnik je dne 18.04.2011 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je referenca za sklop A diskriminatorna in nesorazmerna s predmetom javnega naročila.

Naročnik je v 3. točki Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) kot pogoj za sodelovanje za sklop A med drugim določil:
"Ponudnik mora imeti najmanj eno referenco v skupni vrednosti najmanj 100.000,00 EUR brez DDV dejanskega izvajalca za gradbena in obrtniška dela na elektroenergetskih objektih RTP-jih ali RP-jih napetostnega nivoja 110 kV ali več na področju ENTSO-E".

Vlagatelj zatrjuje, da je zahtevana referenca nesorazmerna s predmetom javnega naročila in diskriminatorna, saj gre v predmetnem postopku oddaje javnega naročila za povsem običajna gradbena dela in je zahteva po referenci dejanskega izvajalca za gradbena in obrtniška dela na elektroenergetskih objektih RTP-jih ali RP-jih napetostnega nivoja 110 kV ali več, na področju ENTSO-E, v nasprotju z načeli javnega naročanja.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v navodila ugotavlja, da je predmet javnega naročila izgradnja dveh DV polj 110 kV Trbovlje III in Litija ob objektu RTP Beričevo. Državna revizijska komisija je vpogledala v popis gradbenih del za sklop A in ugotovila, da gradbena dela zajemajo pripravljalna dela (organizacija gradbišča, postavitev varnostne zaščitne ograjeâ??), zemeljska dela (izkop gradbene jame, betoniranje, odvoz odvečne izkopane zemljeâ??), armirano-betonska dela (postavitev armature, betoniranje..), tesarska dela, ključavničarska dela in ozemljitve. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v delu, ko navaja, da gre pri izvedbi predmeta javnega naročila za običajna gradbena dela. Vendar je potrebno izpostaviti, da se bodo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dela izvajala v neposredni bližini visokonapetostnega objekta RTP Beričevo. Za zagotavljanje varnosti pri delu v bližini/na elektroenergetskih objektih, elektroenergetskih poslopjih, električnih napravah, električni opremi in električnih instalacijah je bil sprejet Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, 92/92 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik). V Pravilniku so določene pogoji in zahteve za zagotavljanje varnosti pri delu na tovrstnih objektih. V določilu 15. točke prvega odstavka 5. člena Pravilnika je zapisano: " Dela v bližini napetosti so dela, ki se opravljajo na predpisani varnostni razdalji od delov pod napetostjo, če iz določenih razlogov ni bilo mogoče zagotoviti breznapetostnega stanja sosednjih delov. Ta dela so dela s povečano nevarnostjo in je zaradi tega potrebno delavce posebej opozoriti na dele, ki so ostali pod napetostjo in natančno določiti delokrog, območje gibanja ter izvesti varstvene ukrepe." Gradbeno obrtniška dela se bodo izvajala v bližini naprav pod električnim tokom, zato je potrebno pri izvedbi del slediti predpisom o zagotavljanju varnosti pri delu. V določilih od 41. do 53. člena Pravilnika so zapisane zahteve za zagotovitev varnega dela v bližini delov pod napetostjo (med drugim so določene minimalne varnostne razdalje) in kakšna mora biti vsebina internih predpisov. Naročnik je na podlagi Pravilnika decembra 1991 sprejel Pravilnik o varstvu pri delu in v juliju 1993 še Varstvena pravila za delo na elektroenergetskih objektih. Tako Pravilnik o varstvu pri delu, kakor Varstvena pravila za delo na elektroenergetskih objektih določata, da smejo na elektroenergetskih objektih, elektroenergetskih postrojih in napravah samostojno delati, voditi ali nadzirati dela samo ustrezno usposobljeni in posebej pooblaščeni delavci. V 5.8.1. členu Varstvenih pravil za delo na elektroenergetskih objektih je med drugim določeno: "Delo v bližini napetosti predstavlja povečano nevarnost za ljudi in naprave. Pred izvajanjem del v bližini napetosti je potrebno vse delavce opozoriti na dele naprav, ki so ostali pod napetostjo in jim določiti obseg mesta dela ter področje gibanja." V 5.8.6. členu je določeno: "Delavci, ki opravljajo dela v bližini naprav, ki so pod napetostjo, morajo delati v tesno prilegajoči se obleki in izolirni čeladi, stati morajo na zanesljivem stojišču. Med delom morajo nenehno paziti, da ne pridejo v nevarno bližino delov pod napetostjo, dela pa se morajo izvajati pod neposrednim nadzorstvom odgovorne osebe.".

Državna revizijska komisija, upoštevajoč predmet javnega naročila in pogoje ter zahteve kot izhajajo iz Pravilnika in internih aktov naročnika, ugotavlja, da je pri izvajanju predmetnih gradbeno obrtniških del potrebno ravnati s posebno pazljivostjo, da se zagotovi varnost pri delu. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnikova zahtevana referenca, ki se nanaša na preteklo izvedbo gradbeno obrtniških del na elektroenergetskih objektih RTP-jih ali RP-jih napetostnega nivoja 110 kV ali več na področju ENTSO-E sorazmerna in skladna s predmetom javnega naročila. Ker se za predmetna gradbeno-obrtniška dela zahtevajo posebna pazljivost, strokovnost, spretnost in delovna usposobljenost za delo v bližini visokonapetostnih objektov, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik z zahtevano referenco sledil zahtevi po zagotavljanju varnosti pri delu. Namreč ponudniki, ki so že izvajali gradbeno obrtniška dela na elektroenergetskih objektih napetostnega nivoja 110 kV ali več, na področju ENTSO-E, izkazujejo določene izkušnje, spretnosti, delovno usposobljenost in poznavanje izvajanja del v bližini visokonapetostnih elektroenergetskih objektov (področje ENTSO-E). To pomeni, da se z izborom ponudnika, ki ima pretekle izkušnje z gradbeno obrtniškimi deli na elektroenergetskih objektih RTP-jih ali RP-jih napetostnega nivoja 110 kV ali več, na področju ENTSO-E, zmanjšuje možnost, da bi zaradi neizkušenosti in nepoznavanja specifike gradbeno obrtniških del na elektroenergetskih območjih, pri izvajanju del prišlo do situacij, ki bi ogrožale varnost delavcev.

Državna revizijska komisija glede na zapisano zavrača navedbo vlagatelja, da je naročnik s postavitvijo zahteve po referenci kršil načelo sorazmernosti iz 16. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJNVETPS-2), saj je postavljeni pogoj smiselno povezan s predmetom javnega naročila. Državna revizijska komisija iz istih razlogov kot neutemeljen zavrača očitek vlagatelja, da je naročnik s postavljenim pogojem-referenco kršil načelo enakopravnosti ponudnikov. Do kršitve načela enakopravnosti ponudnikov 15. člena ZJNVETPS pride v primeru, kadar naročnik postavi zahteve, ki povzročijo razlikovanje med ponudniki zaradi neupoštevanja vzajemnega priznavanja, ali zaradi nesorazmernosti zahtev naročnika glede na predmet naročila. V konkretnem revizijskem postopku je Državna revizijska komisija že ugotovila, da je izpodbijana referenca sorazmerna predmetu javnega naročila, zato ugotavlja, da so morebitne razlike med ponudniki glede izpolnjevanja zahteve po referenci posledica konkurenčne prednosti posameznega ponudnika na relevantnem trgu. Ob tem pa ne gre zanemariti tudi dejstva, da je za predmetni sklop na rok za oddajo ponudbe, svojo ponudbo oddalo 10 ponudnikov.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je zahtevana referenca dejanskega izvajalca za gradbena in obrtniška dela na elektroenergetskih objektih RTP-jih ali RP-jih napetostnega nivoja 110 kV ali več, na področju ENTSO-E, nesorazmerna s predmetom javnega naročila in omogoča neenakopravno obravnavo ponudnikov, zato s tem povezane revizijske navedbe zavrača kot neutemeljene.

Nadalje je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik z zahtevano registracijo ponudnikov za prevzem razpisne dokumentacije in obveznim ogledom kršil pravilo, da se imena potencialnih ponudnikov do roka za oddajo ponudb ne razkrijejo.

Določilo četrtega odstavka 27. člena ZJNVETPS-2 določa, da mora naročnik imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb. Omenjeno določilo je namenjeno varstvu imen potencialnih ponudnikov, tako da se do roka za oddajo ponudb varujejo kot poslovna skrivnost, pri čemer ne gre omenjenega določila razumeti v smeri, da se naročnik ne sme/ne more seznaniti s potencialnimi ponudniki do roka za oddajo ponudbe. Zgolj seznanitev potencialnih ponudnikov bi lahko predstavljala kršitev določil ZJNVETPS-2 (po drugem temelju) v primeru, ko bi bilo mogoče ugotoviti neposredno vzročno zvezo med poznavanjem imen potencialnih ponudnikov in prilagajanjem zahtev razpisne dokumentacije, česar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje.

Državna revizijska komisija je preverila način pridobitve razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo na Portalu javnih naročil, ki za pridobitev razpisne dokumentacije napotuje na spletne strani naročnika. Na spletnih straneh naročnika je potrebno za pridobitev razpisne dokumentacije vnesti podatke: uradno ime, naslov, poštno številko, kraj in državo. Državna revizijska komisija se je na spletnih straneh registrirala pod neobstoječim imenom in naslovom, kot gospodarski subjekt, in nemudoma pridobila pravico dostopa do razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno v celoti sledi argumentaciji naročnika, da je registracija potrebna zgolj zaradi dostopnosti do razpisne dokumentacije in ne za evidenco naročnika o morebitnih potencialnih ponudnikih, saj podatki vnešeni za registracijo niso preverjani s strani naročnika.

V zvezi z obveznim ogledom lokacije in objekta na katerem se bodo izvajala gradbeno-obrtniška dela in za katerega vlagatelj zatrjuje, da je nepotreben in zgolj namenjen naročnikovi seznanitvi z imeni potencialnih ponudnikov, Državna revizijska komisija na podlagi določil Pravilnika in internih aktov naročnika ugotavlja, da je za dela na/v bližini elektroenergetskih objektov pod napetostjo ogled obvezen. Kakor izhaja iz 4. člena Pravilnika mora organizacija oziroma delodajalec sprejeti splošni akt, ki določa varstvene ukrepe pred nevarnostjo električnega toka tudi na področju preiskovanja delovnega okolja. Naročnik je sprejel interna predpisa Pravilnik o varstvu pri delu in Varstvena pravila za delo na elektroenergetskih objektih, ki podrobneje urejata področje zagotavljanja varnosti pri delu na/v bližini elektroenergetskih objektih. Tako je v 4.2.11. točki Varstvenih pravil za delo na elektroenergetskih objektih določeno: "Pred začetkom izvajanja del mora vodja del seznaniti in opozoriti delavce na sosednje dele pod napetostjo in na nevarnosti, ki se lahko med delom pojavijo.". Obvezna seznanitev oziroma opozorilo na dele naprav, ki so ostali pod napetostjo, in določitev obsega mesta dela ter področje gibanja, kadar gre za dela v bližini naprav, ki so pod napetostjo, izhaja tudi iz že omenjenega določila 5.8.1. člena Varstvenih pravil za delo na elektroenergetskih objektih. Naročnik je torej z določitvijo obveznosti ogleda lokacije dela in objekta sledil določilom iz Pravilnika in internih aktov.

Naročnik je dne 23.02.2011 organiziral obvezen ogled lokacije in objekta, na katerem se bodo izvajala gradbeno obrtniška dela, ogleda pa so se udeležili predstavniki ponudnika, ki so imeli pooblastilo za sodelovanje na ogledu objekta. Državna revizijska komisija glede na določila predpisov, ki urejajo področje zagotavljanja varnosti za delo na/v bližini elektroenergetskih objektih, ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila moral zagotoviti ogled objekta in potencialne ponudnike seznaniti s pravili in morebitnimi nevarnosti na delovišču.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ogled objekta upravičen, vlagatelj pa ni uspel izkazati, da je bil ogled namenjen seznanitvi naročnika s potencialnimi ponudniki (pri čemer Državna revizijska komisija dodaja, da se določila razpisne dokumentacije po ogledu objekta dne 23.02.2011 niso spremenila) je potrebno obravnavane revizijske navedbe vlagatelja v celoti označiti kot neutemeljene.


Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik s sprejemom določil razpisne dokumentacije, postopal v nasprotju z določili ZJNVETPS, zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da "če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 04.05.2011


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- Elektro Slovenija d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja in javno zasebno partnerstvo, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana