018-083/2011 Mestna občina Celje

Številka: 018-83/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Postavitev odrov ob javnih prireditvah v letih 2011-2013", začetim na podlagi zahtevka za revizijo, ponudnika BIRO OGIS Andrej Kuzma s.p., Pucova 19, Celje, ki ga zastopa odvetnik Dušan Korošec, Trg celjskih knezov 6, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 04.05.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27.01.2011 izdal povabilo k oddaji ponudbe in je do roka za oddajo ponudb prejel ponudbe treh ponudnikov. Z odločitvijo o oddaji javnega naročila male vrednosti z dne 15.02.2011 je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika PETRE d.o.o., Železno 5f, Žalec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 28.02.2011 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku dopustil nezakonito dopolnitev ponudbe, saj po mnenju vlagatelja naknadna dopolnitev ponudbe s parafiranimi in žigosanimi navodili ponudnikom, parafiranim in žigosanim vzorcem okvirnega sporazuma in potrjenimi referencami končnega ponudnika predstavlja dopolnitev ponudbe, ki je v nasprotju z 78. členom ZJN-2. Vlagatelj je tudi mnenja, da bi moral naročnik skladno z 49. členom ZJN-2 izbranega ponudnika pozvati na pojasnilo neobičajno nizke cene, ker je ponudbena cena izbranega ponudnika za 20% nižja od ponudbene cene vlagatelja.
Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in zahteva povračilo revizijskih stroškov.

Naročnik je dne 18.03.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik navaja, da je dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika skladna z 78. členom ZJN-2, saj se je dopolnitev nanašala na formalno nepopolnost in je bilo izpolnjevanje zahteve (glede predložitve reference končnega naročnika) izpolnjeno in deloma izkazano že v sami ponudbi. Glede dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na dopolnitev parafiranih in žigosanih navodil ter vzorca okvirnega sporazuma naročnik pojasnjuje, da je to zahteval zgolj zaradi formalne seznanitve ponudnika z navodili, sicer pa je izbrani ponudnik z žigom in podpisom obrazca št. 2 izjavil, da je seznanjen in se strinja z vsemi določili povabila, navodil in pogoji za udeležbo pri predmetnem javnem naročilu.
V zvezi z domnevno neobičajno nizko ceno naročnik navaja, da mu določba 49. člena ZJN-2 daje možnost, da v primeru, ko mu neobičajno nizka cena zbuja dvom o možnosti izpolnitve naročila, takšno ponudbo po pojasnilu ponudnika, zavrne. Naročnik odgovarja, da je določanje cen ponudnikova svobodna odločitev in sledi konkurenci na trgu, presoja o neobičajno nizki ceni pa je v naročnikovi sferi.

Vlagatelj je dne 28.03. 2011 pri naročniku vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom dne 31.03.2011 odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je naročnika dne 13.04.2011 pozvala na odstop originalnega pooblastila odvetniku za zastopanje vlagatelja v revizijskem postopku. Naročnik je dne 20.04.2011 pooblastilo za zastopanje posredoval Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Predmet spora obravnavanega revizijskega postopka je domnevno nezakonito ravnanje naročnika, saj je izbranemu ponudniku omogočil, da je dopolnil svojo ponudbo s:
- parafiranimi in žigosanimi navodili ponudnikom,
- parafiranim in žigosanim vzorcem okvirnega sporazuma,
- potrjeno referenco končnega naročnika.
Vlagatelj meni, da je tovrstna dopolnitve ponudbe v nasprotju z določilom 78. člena ZJN-2, medtem ko naročnik zatrjuje nasprotno.

Uvodoma Državna revizijska komisija pojasnjuje institut dopustne dopolnitve ponudbe. Kakor izhaja iz določila 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) mora naročnik "v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti." Navedeno določilo naročnika praviloma zavezuje k dopolnitvi formalno nepopolnih ponudb, vendar pa se dopolnitev ponudbe ne sme dopustiti v tistih delih ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe. Ta omejitev izhaja iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2, ki določa, da "ponudnik ne sme spreminjati:
- svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja."

Iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 torej izhaja prepoved, da bi naročnik dopustil dopolnitev ponudbe v tistem delu ponudbe, ki predstavljajo cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe, merila za izbor ter dela ponudbe, ki se nanaša na tehnične specifikacije oziroma na vse tiste dele ponudbe, ki bi lahko povzročile drugačno razvrstitev ponudbe pozvanega ponudnika glede na ostale prejete ponudbe.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika dne 10.02.2011 pozval na dopolnitev ponudbe. Izbrani ponudnik je pravočasno dne 16.02.2011 naknadno predložil parafirana in žigosana navodila ponudnikom, parafiran in žigosan vzorec okvirnega sporazuma in potrjeno referenco končnega naročnika Smučarske zveze Slovenija.


Iz povabila k oddaji ponudbe (v nadaljevanju: povabilo) izhaja naročnikova zahteva, določena v 1. točki, kjer je med drugim zapisano: "Razpisno dokumentacijo je potrebno dosledno izpolniti oziroma predložiti vse potrebne zahtevane priloge. Ponudbe morajo biti v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo tega javnega naročila". Nadalje je naročnik v 3. točki povabila med drugim zapisal: " Ponudba se bo štela za pravilno, če bo ponudnik predložil naslednjo dokumentacijo:
1. podpisana in žigosana razpisna dokumentacija-navodila
.
3. izjava o seznanjenosti z vsemi določili, navodili in pogoji iz razpisne dokumentacije ter izjava, da vsi predloženi dokumenti izražajo zadnje stanje ponudnika (obrazec št. 2)
.
9. Seznam istovrstnih storitev (obrazec št. 8)
10. Dokazila končnega ponudnika (obrazec št. 9)
.
12. vzorec pogodbe

Nadalje je naročnik v 3. točki povabila še zapisal:
"Ponudniki morajo v ponudbi predložiti:
â?? pravilno izpolnjene, žigosane in s strani pooblaščene osebe podpisane razpisne obrazce ter vzorce in
â?? dokazila o izpolnjevanju pogojev.".


Državna revizijska komisija se je najprej opredelila do dopustnosti dopolnitve izbranega ponudnika z naknadno predložitvijo parafiranih in žigosanih navodil ponudnikom.
Kot že zapisano, je naročnik v 3. točki povabila določil, da mora ponudnik v ponudbi med drugim predložiti podpisano in žigosano razpisno dokumentacijo-navodila. V isti točki povabila pa je naročnik tudi zapisal, da mora ponudnik predložiti izpolnjen obrazec št. 2.
Vsebina obrazca št. 2 se glasi, da ponudnik pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da se je seznanjen in se strinja z vsemi določili povabila, navodil za pripravo ponudbe in pogoji za udeležbo pri oddaji javnega naročila št. JNMV-91/2010-S. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je namen izjave, kot izhaja iz obrazca št.2, seznanitev in soglašanje ponudnika z navodili, pogoji predmetnega javnega naročila male vrednosti.

Državna revizijska komisija je vpogledala v izbrano ponudbo in ugotovila, da je izbrani ponudnik priložil izpolnjen, podpisan in ožigosan obrazec št. 2, v ponudbi pa ni predložil podpisana in žigosana navodila ponudnikom. Namen podpisa in žigosanja navodil ponudnikov je v izkazovanju seznanitve in soglasja k navodilom, zato se Državna revizijska komisija strinja z naročnikovo obrazložitvijo, da je izbrani ponudnik že z izpolnitvijo obrazca št. 2, izkazal strinjanje z navodili. Državna revizijska komisija ugotavlja, da odsotnost podpisanih in žigosanih navodil, glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec št. 2 (s čimer je že ob oddaji ponudbe izkazal, da se strinja in soglaša z danimi navodili) in njihova naknadna predložitev/dopolnitev ne predstavlja dopolnitve ponudbe, ki bi bila v nasprotju z 78. členom ZJN-2. Kakor je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala, je naknadno dopustna dopolnitev ponudbe v tistih delih, kjer je bilo že ob oddaji ponudbe izkazano, da ponudnik določeno zahtevo (ki se ne nanaša na merila ali tehnične specifikacije ali tiste dele ponudbe, ki bi lahko povzročile drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale prejete ponudbe) vsebinsko izpolnjuje in je iz ponudbe to vsaj deloma razvidno.

V predmetnem revizijskem postopku je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izpolnjen obrazec št. 2 ( s čimer je sicer izrazil seznanitev in soglasje z navodili v predmetnem postopku oddaje javnega naročila), vendar je bilo njegovo ponudbo glede na zgoraj zapisano določilo 3. točke povabila potrebno označiti kot formalno nepopolno ponudbo. Določilo 78. člena ZJN-2 je namenjeno odpravi formalno nepopolnih ponudb in Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, naknadna predložitev podpisanih in žigosanih navodil izbranega ponudnika ne predstavlja dopolnitve ponudbe, ki bi bila nedopustna. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil izpolnjen, žigosan in podpisan obrazec št. 2 (s čimer je izkazal seznanitev in soglasje z naročnikovimi navodili), naknadna dopolnitev pa se ne nanaša na dele ponudbe, ki bi lahko povzročile drugačno razvrstitev ponudbe pozvanega ponudnika glede na ostale prejete ponudbe, zato Državna revizijska komisija zaključuje, da predložitev podpisanih in žigosanih navodil ponudnikom ni v nasprotju z določilom 78. člena ZJN-2.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala, ali je naknadna predložitev podpisanega in žigosanega vzorca okvirnega sporazuma v nasprotju z 78. členom ZJN-2.

Kot je že zapisano, je naročnik v 3. točki povabila (v podtočki 12.), zapisal, da je pravilna tista ponudba, ki ima priložen vzorec pogodbe.

Na podlagi vpogleda v izbrano ponudbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil nepodpisan in neožigosan vzorec okvirnega sporazuma. Državna revizijska komisija ugotavlja smiselno enako, kot pri obravnavi dopolnitve ponudbe z ožigosanimi in podpisanimi navodili, da je izbrani ponudnik z izpolnitvijo in podpisom ter žigom na obrazcu št. 2, izjavil, da se strinja z navodili in pogoji predmetnega javnega naročila male vrednosti, torej vključno z vsebino okvirnega sporazuma. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati postopanja v nasprotju z določilom 78. člena ZJN-2, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe s podpisanim in ožigosanim vzorcem okvirnega sporazuma. Namreč glede na določilo 12. podtočke 3. točke povabila in glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil vzorec pogodbe in izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec št. 2, dopolnitev ponudbe z naknadno predložitvijo podpisanega in žigosanega vzorca okvirnega sporazuma, pa ne vpliva na tiste dele ponudbe, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev izbrane ponudbe, zato Državna revizijska komisija obravnavani navedbi vlagatelja ni mogla priznati utemeljenosti.

Državna revizijska komisija je obravnavala tudi slednjo vlagateljevo navedbo, ki se nanaša na domnevno nezakonito dopolnitev ponudbe izbrane ponudbe in sicer naknadno predložitev potrjene reference končnega ponudnika Smučarske zveze Slovenija.

Iz povabila izhaja zahteva naročnika, določena v 9. podtočki 3. točke, da mora biti ponudbi priložen seznam istovrstnih storitev (obrazec št. 8). V obrazcu št. 2 je naročnik določil, da s podpisom obrazca št. 8 ponudniki izjavljajo, da so v letih 2009 in 2010 izvedli vsaj tri istovrstne storitve s področja postavitve odrov ob javnih prireditvah v skupni vrednosti na pogodbo vsaj 15.000,00 â??. V obrazcu št. 8 je tabela, v katero so morali ponudniki vnesti tri (3) reference in podatke o referencah (naročnik, predmet pogodbe, datum sklenitve pogodbe in pogodbeno vrednost). Kot dokazilo pa so morali ponudniki predložiti potrdilo končnega naročnika iz obrazca št. 9.

Na podlagi vpogleda v izbrano ponudbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil obrazec št. 8 in vanj vpisal tri reference, predložil pa dva izpolnjena obrazca št. 9-dokazilo končnega naročnika. Kot je bilo obrazložitvi tega sklepa že zapisano je ponudbo dopustno dopolniti v tistih delih, kjer je izkazovanje/izpolnjevanje naročnikove zahteve (vsaj deloma) razvidno že ob oddaji ponudbe in se dopolnitev ne nanaša na tiste dele, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe pozvanega ponudnika.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik že v ponudbi navedel referenco podano s strani naročnika Smučarska zveza Slovenije, na podlagi poziva naročnika z dne 10.02.2011, pa je predložil še izpolnjen obrazec št. 9- dokazilo končnega ponudnika. Predložen izpolnjen obrazec št. 9 služi kot dokazilo, ki potrjuje resničnost navedenih referenc na obrazcu št. 8. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede na namen obrazca št. 9 in dejstvo, da je izbrani ponudnik že v ponudbi, na obrazcu št. 8 navedel referenco, katere dokazilo je naročnik pridobil naknadno (referenca naročnika Smučarske zveza Slovenije), z uporabo 78. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija zaključuje, da tovrstna dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika ni v neskladju z 78. členom ZJN-2.

V zaključku obravnavanih navedb, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik z dopustitvijo dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika (z naknadno predložitvijo parafiranih in žigosanih navodil ponudnikom, parafiranim in žigosanim vzorcem okvirnega sporazuma in potrjenim obrazcem št. 9-referenco končnega naročnika) postopal v nasprotju z določilom 78. člena ZJN-2 (in posledično sprejel nezakonito odločitev o oddaji javnega naročila), zato vse v zvezi s tem povezane vlagateljeve revizijske navedbe zavrača kot neutemeljene.



V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določilo 49. člena ZJN-2, ker izbranega ponudnika ni pozval k pisni obrazložitvi posameznih postavk ponudbene cene, saj je po mnenju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka.


Institut neobičajno nizke ponudbe ureja določilo 49. člena ZJN-2. Ta daje naročniku možnost zavrniti ponudbo, za katero oceni, da je neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Zakon v teh primerih od naročnika zahteva, da pred zavrnitvijo takšne ponudbe od ponudnika pisno zahteva podatke o elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, ter od ponudnika zahteva, da jih vrednostno utemelji.

V zvezi z institutom neobičajno nizke ponudbe iz 49. člena ZJN-2 je Državna revizijska komisija že večkrat (glej npr. odločitve v zadevah 018-100/2007, 018-005/2008, 018-209/2010, 018-330/2010, 018-341/2010 itd.) zapisala, da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 49. člena je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen.

Državna revizijska komisija sprejema stališče, da je odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje. Prav tako je kot naročnikovo avtonomno odločitev šteti tudi presojo, ali je ponudnik, v zvezi s ponudbo katerega se je pri naročniku sicer pojavil dvom glede neobičajno nizke ponudbe, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe ta dvom ovrgel ali ne in tako tudi s tem povezano končno presojo naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nobenega dela spisovne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila male vrednosti ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi kot takšno izločiti. Nasprotno - iz spisovne dokumentacije (odločitve o oddaji javnega naročila) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo ponudbo. Ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje in takšne odločitve Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti.

Vlagateljevim revizijskim navedbam o tem, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika obravnavati kot neobičajno nizko ponudbo po 49. členu ZJN-2 in jo kot takšno spoznati, upoštevajoč navedene argumente, utemeljenosti ni mogoče priznati.


Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 15.02.2011, postopal v nasprotju z določili ZJN-2, zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da "če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 04.05.2011





Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetnik Dušan Korošec, Trg celjskih knezov 6, Celje
- Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje
- PETRE d.o.o., Železno 5f, Žalec
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana