018-070/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-70/2011-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje konzultantskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah za časovno obdobje 2011-2013" v sklopih "OKOLJE", "ZAHOD", "SEVER" ter "JUG" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki so ju vložili DDC svetovanje inženiring, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in skupni ponudniki ZIL INŽENIRING, d.d., Kersnikova 10, Ljubljana, Slovenska cestna podjetja, d.o.o., Leskoškova cesta 9e, Ljubljana in Projekt, d.d., Kidričeva 9a, Nova Gorica (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.4.2011

ODLOČILA

1. Obravnavanje revizijskih zahtevkov prvega in drugega vlagatelja z dne 21.2.2011, se združi v en revizijski postopek.

2. Revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja z dne 21. 2. 2011 in revizijskemu zahtevku drugega vlagatelja z dne 21. 2. 2011 se ugodi in se razveljavita naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila št. 43001-235/2010 z dne 2. 2. 2011 za sklopa "OKOLJE" in "ZAHOD" in št. 43001-235/2010 z dne 3. 2. 2011 za sklopa "JUG" in "SEVER".

3. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo.

4. Zahteva drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.11.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje konzultantskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah za časovno obdobje 2011-2013". Javno naročilo, ki je razdeljeno na več sklopov, naročnik oddaja v odprtem postopku.

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN10972/2010 z dne 12.11.2010 ter v Uradnem listu EU pod objavo št. 2010/S 223-341639 z dne 17.11.2010.

Dne 2.2.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-235/2010, iz katerega med drugim izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu "OKOLJE" odda skupnima ponudnikoma Inštitut za ekološki inženiring, d.o.o., Ljubljanska ulica 9, Maribor ter ZEU, d.o.o., Staneta Rozmana 5, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop "OKOLJE"), v sklopu "ZAHOD" pa skupnim ponudnikom Inženiring Biro, d.o.o., Jezdarska ulica 2, Maribor, STIA NGI, d.o.o., Kettejev drevored 7, Novo mesto, Marsi, d.o.o., Cesta na Brdo 131, Ljubljana, Gradal, Bojan Sekereš, s.p., Industrijska ulica 7, Lendava, Odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, Kranj, Odvetniška družba Ošabnik, Klofutar in partnerji, o.p., d.o.o., Stritarjeva ulica 7, Kranj, MEA Inženiring, Metka Pavčič, s.p., Vetrinjska ulica 5, Maribor, GRAMUR, Zlatko Murko, s.p., Marčičeva ulica 7, Maribor, P&C Velenje, d.o.o., Trg mladosti 6, Velenje ter Odvetnica Tanja Kompara, Tyševa 4, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklope "ZAHOD", "JUG" in "SEVER"). V obrazložitvi navedenega dokumenta je naročnik navedel: "Izbrana je ponudba, ki je po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejša in popolna. Prednost izbrane ponudbe je najnižja ponudbena cena za posamezen sklop. Razlog za zavrnitev ostalih ponudb je višja ponudbena cena od izbrane ali nepopolnost ponudbe."

Dne 3.2.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-235/2010, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopih "JUG" ter "SEVER" odda izbranemu ponudniku za sklope "ZAHOD", "JUG" in "SEVER". V navedenem dokumentu je naročnik podal enako obrazložitev odločitve, kot v predhodno omenjenem dokumentu.

Prvi vlagatelj je dne 11.2.2011 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopih "OKOLJE", "ZAHOD", "JUG" in "SEVER". V vlogi je od naročnika med drugim zahteval, da natančno opredeli, ali je razlog za zavrnitev njegove ponudbe višja ponudbena cena ali nepopolnost ponudbe, v slednjem primeru pa tudi podrobno obrazloži razloge za nepopolnost ponudbe.

Zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklopa "JUG" in "SEVER" je dne 11.2.2011 na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj.

Naročnik je prvemu vlagatelju dne 14.2.2011 poslal dopis št. 43001-235/2010/23, s katerim je tega obvestil, da je njegov zahtevek za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila zavržen. V obrazložitvi dopisa je naročnik pojasnil pravno podlago izdaje odločitve o oddaji javnega naročila in njene dodatne obrazložitve, ob tem pa navedel: "Naročnik je v obrazložitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila navedel, da je izbrana tista ponudba, ki je po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejša in popolna, njena prednost pa je najnižja ponudbena cena za posamezen sklop. Navedel je tudi, da je razlog za zavrnitev ostalih ponudb višja ponudbena cena od izbrane ali nepopolnost ponudbe. Glede na to, da vaša ponudba po merilih ni najugodnejša, so navedeni razlogi za njeno zavrnitev jasni in nesporni. V naročnikovi obrazložitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila so torej skladno z zakonom navedeni tako razlogi za zavrnitev vaše ponudbe, kakor tudi prednosti sprejete ponudbe v razmerju do vaše ponudbe. Glede na določbe zakona, pogoji za vložitev vaše zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila niso izpolnjeni, vaš zahtevek pa posledično zavržen."

Dopis z enako vsebino je naročnik pod številko 43001-235/2010/22 dne 14.2.2011 poslal tudi drugemu vlagatelju - tudi njegov zahtevek za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik torej zavrgel.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 21.2.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej navaja, da je naročnik kršil načeli transparentnosti in enake obravnave ponudnikov ter določbo prvega in tretjega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ker odločitve o oddaji javnega naročila ni obrazložil na način, da bi opisal dejansko stanje, iz katerega po naročnikovem mnenju izhaja razlog za zavrnitev ponudbe prvega vlagatelja, ter iz razloga, ker je neupravičeno zavrnil (dejansko zavrgel - opomba Državne revizijske komisije) njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Prvi vlagatelj s tem v zvezi trdi, da ga naročnik z odločitvama o oddaji naročila z dne 2.2.2011 in z dne 3.2.2011 ni zadostno obvestil o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, in sicer ni jasno in nedvoumno navedel, ali je razlog za zavrnitev njegove ponudbe višja ponudbena cena ali pa le nepopolnost ponudbe. Prvi vlagatelj izpostavlja, da mu na podlagi takšne obrazložitve niso bili in mu ne morejo biti poznani dejanski razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in prednost sprejete ponudbe v razmerju do njegove, s tem pa mu je bila kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva. Institut dodatne obrazložitve je namenjen seznanitvi ponudnika z vsemi okoliščinami, zaradi katerih njegova ponudba ni bila izbrana oziroma temu, da lahko na podlagi pridobljenih podatkov iz dodatne obrazložitve oceni, ali je bil postopek oddaje javnega naročila izpeljan v skladu s pravili javnega naročanja. Ker odločitvi o oddaji javnega naročila po mnenju prvega vlagatelja nista obrazloženi do te mere, da bi prvi vlagatelj lahko ocenil, ali so bile v postopku kršene določbe javnega naročanja in njegove pravice, je utemeljeno zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, katere izdajo pa je naročnik zavrnil. Glede na naročnikovo odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev in dejansko stanje v zadevi prvi vlagatelj trdi, da je bilo kršeno načelo transparentnosti javnega naročanja, načelo enakopravne obravnave ponudnikov ter določila prvega in tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Naročnik po mnenju prvega vlagatelja predmetni postopek oddaje javnega naročila od odločitve o oddaji javnega naročila dalje vodi nepregledno in v nasprotju s pravili javnega naročanja, kar se kaže zlasti v onemogočanju prvega vlagatelja pri uveljavljanju učinkovitega pravnega varstva in svojih pravic. Prvi vlagatelj s tem v zvezi opozarja tudi na prakso Državne revizijske komisije. V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje še nepopolnost ponudb izbranega ponudnika za sklop "OKOLJE", drugega vlagatelja za sklop "SEVER" ter izbranega ponudnika za sklope "ZAHOD", "JUG" in "SEVER". Prvi vlagatelj predlaga, da se razveljavita odločitvi o oddaji javnega naročila za sklope "OKOLJE" in "ZAHOD" (odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-235/2010 z dne 2.2.2011) ter za sklope "JUG" in "SEVER" (odločitev št. 43001-235/2010 z dne 3.2.2011) oziroma da se razveljavi odločitev naročnika o zavrženju zahteve prvega vlagatelja za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila in se temu izda dodatna obrazložitev. Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Z vlogo z dne 21.2.2011 je zahtevek za revizijo na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. V njem najprej zatrjuje, da naročnikova odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop "SEVER" ni skladna z določili 79. člena ZJN-2. V obrazložitvi te je namreč naročnik podal le pavšalno navedbo "â??višja ponudbena cena od izbrane ali nepopolnost ponudbeâ??", na podlagi tega pa ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bila ponudba drugega vlagatelja zavrnjena tudi zaradi nepopolnosti in kaj naj bi ta nepopolnost pomenila. Zaradi te nejasnosti je bilo po mnenju drugega vlagatelja kršeno načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), posledično pa tudi načelo gospodarnosti (6. člen ZJN-2), saj je to povzročilo dodatne aktivnosti ponudnika in naročnika ter zavlačevanje postopka. Iz navedenega razloga je drugi vlagatelj vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki pa jo je naročnik zavrgel. V obrazložitvi takšne odločitve je naročnik navedel, da vlagateljeva ponudba ni cenovno najugodnejša, ni pa obrazložil svoje navedbe, podane v odločitvi o oddaji javnega naročila, "â??ali nepopolnost ponudbeâ??". Glede na takšno obrazložitev lahko drugi vlagatelj le ugiba, da je bila njegova ponudba popolna, to pa po mnenju drugega vlagatelja pomeni, da naročnikovo ravnanje ni skladno z določili ZJN-2. V nadaljevanju revizijskega zahtevka drugi vlagatelj zatrjuje še nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika za sklop "SEVER" (izbrani ponudnik za sklope "ZAHOD", "JUG" in "SEVER"). Drugi vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop "SEVER" in da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Na naročnikov poziv je drugi vlagatelj z vlogo z dne 25.2.2011 svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdil o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja odločil s sklepom z dne 9.3.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo prvega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik oporeka vsem navedbam prvega vlagatelja, ki se nanašajo na ne/izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik s tem v zvezi pojasnjuje potek pregledovanja in ocenjevanja ponudb ter navaja, da je v postopku ugotovil, da je ponudba prvega vlagatelja manj ugodna od izbrane ponudbe. V obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila je tako navedel, da je izbrana ponudba po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejša in popolna, njena prednost pa je tudi najnižja ponudbena cena za posamezen sklop. Naročnik je ravno tako navedel, da je razlog za zavrnitev ostalih ponudb višja ponudbena cena od izbrane ali nepopolnost ponudbe. Glede na to, da ponudba prvega vlagatelja po merilih ni najugodnejša, so navedeni razlogi po naročnikovem mnenju jasni in nesporni in so bili podani v obeh spornih odločitvah o oddaji javnega naročila, iz katerih izhaja jasen razlog za oddajo del najugodnejšemu ponudniku. Tudi iz zavržene zahteve za dodatno obrazložitev po naročnikovem mnenju jasno izhaja razlog za zavrnitev zahtevka za dodatno obrazložitev. Navedba v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila ("Razlog za zavrnitev ostalih ponudb je višja ponudbena cena od izbrane ali nepopolnost ponudbe") je pripravljena ob uporabi drugega odstavka 41. člena ZJN-2. Naročnik je posledično mnenja, da je bila izdana odločitev o oddaji javnega naročila popolna in v skladu z 79. členom ZJN-2, ker so v njej razvidni razlogi za zavrnitev ponudbe prvega vlagatelja, kakor tudi prednosti sprejete ponudbe v razmerju s ponudbo prvega vlagatelja. V nadaljevanju obrazložitve sklepa se naročnik opredeljuje še do preostalih navedb iz revizijskega zahtevka prvega vlagatelja.

O revizijskem zahtevku drugega vlagatelja je naročnik odločil s sklepom z dne 15.3.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa je naročnik glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na ne/izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, podal smiselno enake argumente, kot so bili podani pri odločanju o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja, očitek drugega vlagatelja, da je neupravičeno zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve, pa naročnik označuje kot neutemeljen. V nadaljevanju obrazložitve sklepa se naročnik opredeljuje še do preostalih navedb iz revizijskega zahtevka drugega vlagatelja.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 11.3.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, je z vlogo z dne 18.3.2011 naročnika obvestil tudi partner v ponudbi drugega vlagatelja, družba ZIL Inženiring, d.d., Ljubljana.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 18.3.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 25.3.2011.

Ob predhodnem preizkusu revizijskega zahtevka drugega vlagatelja in v zadevi vložene zahteve za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da so zahtevek za revizijo z dne 21.1.2011 skupaj vložili vsi partnerji v skupni ponudbi drugega vlagatelja, zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 18.3.2011 pa je, nasprotno, vložil zgolj partner ZIL Inženiring, d.d., Ljubljana. Ta je v vlogi sicer navedel, da zahtevo podaja "kot vodilni partner in s pooblastilom obeh ostalih partnerjev", pri čemer pa obstoj takšnega pooblastila ali soglasje preostalih partnerjev za vložitev zahteve v vlogi nista bila izkazana.

Ker iz v zadevi vložene zahteve za nadaljevanje predmetnega revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo (podane v vlogi "Sporočilo ponudnika za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 18.3.2011) tako ni izhajalo izpolnjevanje zahtev tretjega odstavka 9. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-70/2011-6 z dne 7.4.2011 odločila, da je vlagatelj zahtevo dolžan dopolniti tako, da bo izkazal soglasje vseh partnerjev v njegovi skupni ponudbi za nadaljevanje predmetnega revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je svojo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo dopolnil z vlogo z dne 13.4.2011.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi revizijskih navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je zaradi pospešitve obravnavanja Državna revizijska komisija obravnavanje revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med vlagateljema in naročnikom je v zadevi med drugim spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila in nato odločitve o zavrženju zahtev obeh vlagateljev za izdajo dodatnih obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Iz določil prvega odstavka 79. člena ZJN-2 med drugim izhaja, da mora naročnik svojo odločitev o oddaji javnega naročila "obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo".

Iz določil tretjega odstavka istega člena dalje izhaja, da lahko ponudnik v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V tej mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da je institut dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, predviden tudi z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (41. člen), namenjen predvsem zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil v smislu njihove seznanitve z informacijami o oddaji javnega naročila, potrebnimi za odločitev o ne/vložitvi pravnega sredstva. Ob upoštevanju takšne narave omenjenega instituta je potrebno ponudnikom (potencialnim vlagateljem revizijskih zahtevkov) zagotoviti pravico dostopa do tega instituta v skladu z njegovim namenom in na način, ki onemogoča možnost zlorab pri njegovem uveljavljanju, ki bi utegnile imeti za posledico dejansko onemogočanje ponudnikov pri njihovem uveljavljanju pravnega varstva (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-051/2009).

Z vpogledom v dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 2.2.2011 in z dne 3.2.2011, iz katerih izhaja odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopih "OKOLJE", "ZAHOD"ter "JUG" in "SEVER", gre ugotoviti, da je naročnik v obeh navedenih dokumentih navedel podatke o izbranih ponudnikih za posamezne sklope in njihovih ponudbenih cenah, v obrazložitvi obeh dokumentov pa je navedel: "Izbrana je ponudba, ki je po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejša in popolna. Prednost izbrane ponudbe je najnižja ponudbena cena za posamezen sklop. Razlog za zavrnitev ostalih ponudb je višja ponudbena cena od izbrane ali nepopolnost ponudbe."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tako oblikovana odločitev o oddaji javnega naročila v obravnavanih sklopih, kot pravilno izpostavljata oba vlagatelja, ne vsebuje "razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran" (t.j. razlogov za zavrnitev ponudb vlagateljev). V tej zvezi gre izpostaviti, da zgolj navajanja možnih razlogov za zavrnitev ponudb ponudnikov, ki jim naročilo ni bilo oddano (â??razlog za zavrnitev ostalih ponudb je višja ponudbena cena od izbrane ali nepopolnost ponudbeâ??), brez naročnikove navedbe, kateri konkreten razlog je za zavrnitev vsake posamezne prejete ponudbe tudi dejansko uporabil, ni mogoče šteti za zapis "razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran", kot ga predvideva ZJN-2. Takšna pavšalna obrazložitev, ki zajema pravzaprav vse možne razloge, ki jih ZJN-2 predvideva za zavrnitev in izločitev prejetih ponudb, ponudnike namreč sili k ugibanju o razlogih za neizbor njihove ponudbe, s tem pa jim močno otežuje možnost učinkovitega pravnega varstva v postopku. Pojasniti gre namreč, da iz izdanih dokumentov ne izhaja niti razvrstitev preostalih prejetih ponudb za obravnavane sklope niti zapis o naročnikovi ugotovitvi glede njihove ne/popolnosti, na katero se naročnik sklicuje pri odločitvi o oddaji javnega naročila. Opustitev ustrezne obrazložitve odločitve predstavlja nedopustno pomanjkljivost odločbe, takšna pomanjkljivost pa vpliva na odločitev ponudnikov glede uporabe pravnih sredstev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je zavrgel zahtevi vlagateljev za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti javnega naročanja, ki ga ponudniku, v povezavi z 79. členom ZJN-2, zagotavljata 8. in 9. člen ZJN-2 (ob dejstvu, da tako odločitev o oddaji javnega naročila za sklope "OKOLJE" in "ZAHOD" št. 43001-235/2010 z dne 2.2.2011 kakor za sklope "JUG" in "SEVER" št. 43001-235/2010 z dne 3.2.2011 ne vsebuje argumentov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran - 79. člen ZJN-2). Ker kljub vlagateljevima zahtevama naročnik ni konkretiziral razlogov za zavrnitev ponudb vlagateljev, ni mogoče niti presoditi, ali naročnikova izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila vzdrži pravno presojo.

Ker izdana odločitev o oddaji javnega naročila torej ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudb vlagateljev, sta bila oba vlagatelja upravičena do zahteve za izdajo njene dodatne obrazložitve, kot to predvideva tretji odstavek 79. člena ZJN-2, naročnik pa jima je bil zahtevani dodatni obrazložitvi dolžan izdati. Ker tega ni storil, temveč je zahtevi prvega in drugega vlagatelja za izdajo dodatnih obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila zavrgel, je naročnik s tem ravnal v neskladju z 79. členom ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe obeh vlagateljev pa so utemeljene.

V posledici zgornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja z dne 21.2.2011 in drugega vlagatelja z dne 21.2.2011 ugodila tako, da je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-235/2010 z dne 2.2.2011 za sklope "OKOLJE" in "ZAHOD" ter odločitev št. 43001-235/2010 z dne 3.2.2011 za sklope "JUG" in "SEVER".

Ker je Državna revizijska komisija revizijskima zahtevkoma prvega in drugega vlagatelja ugodila že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, preostalih navedb iz revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev ni meritorno obravnavala; to namreč na pravilnost in zakonitost odločitve Državne revizijske komisije ne bi moglo vplivati.

S tem je utemeljena odločitve Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Prvi vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, kot potrebne priznava stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek.

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitve Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov je v svojem revizijskem zahtevku zahteval tudi drugi vlagatelj.

Iz določil petega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo. Povrnitev stroškov je mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku sicer zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pri čemer pa ni navedel konkretno, povrnitev katerih stroškov pravzaprav zahteva in teh tako ni opredeljeno navedel, kot to zahteva peti odstavek 22. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zahtevo drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitve Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 28.4.2011


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana
- DDC svetovanje inženiring, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana,
- ZIL INŽENIRING, d.d., Kersnikova 10, Ljubljana,
- Slovenska cestna podjetja, d.o.o., Leskoškova cesta 9e, Ljubljana,
- Projekt, d.d., Kidričeva 9a, Nova Gorica,
- Inštitut za ekološki inženiring, d.o.o., Ljubljanska ulica 9, Maribor,
- ZEU, d.o.o., Staneta Rozmana 5, Murska Sobota,
- Inženiring Biro, d.o.o., Jezdarska ulica 2, Maribor,
- STIA NGI, d.o.o., Kettejev drevored 7, Novo mesto,
- Marsi, d.o.o., Cesta na Brdo 131, Ljubljana,
- Gradal, Bojan Sekereš, s.p., Industrijska ulica 7, Lendava,
- Odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, Kranj,
- Odvetniška družba Ošabnik, Klofutar in partnerji, o.p., d.o.o., Stritarjeva ulica 7, Kranj,
- MEA Inženiring, Metka Pavčič, s.p., Vetrinjska ulica 5, Maribor,
- GRAMUR, Zlatko Murko, s.p., Marčičeva ulica 7, Maribor,
- P&C Velenje, d.o.o., Trg mladosti 6, Velenje,
- Odvetnica Tanja Kompara, Tyševa 4, Maribor,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana.