018-070/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-70/2011-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje konzultantskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah za časovno obdobje 2011-2013" v sklopu "VZHOD" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj DDC svetovanje inženiring, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.4.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 2.3.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o (ne)oddaji javnega naročila "Izvajanje konzultantskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah za časovno obdobje 2011-2013" v sklopu "VZHOD", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-235/2010 z dne 15.2.2011.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.11.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje konzultantskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah za časovno obdobje 2011-2013". Javno naročilo, ki je razdeljeno na več sklopov, naročnik oddaja v odprtem postopku.

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN10972/2010 z dne 12.11.2010 ter v Uradnem listu EU pod objavo št. 2010/S 223-341639 z dne 17.11.2010.

Dne 15.2.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-235/2010, iz katerega izhaja, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu "VZHOD" zaključi brez oddaje naročila. Iz obrazložitve dokumenta izhaja naročnikova ugotovitev, da vlagateljeva ponudba (kot edina ponudba) za obravnavani sklop ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije - vlagatelj je za predmetni sklop namreč navedel projektnega vodjo, za katerega se je na podlagi naročnikove poizvedbe dne 1.2.2011 izkazalo, da mu s 1.2.2011 preneha delovno razmerje pri vlagatelju. Slednji po naročnikovi presoji zato ne izpolnjuje pogoja glede kadrovskih zmogljivosti, njegova ponudba pa je posledično nepravilna in nepopolna.

Dne 22.2.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je z dopisom z dne 28.2.2011 vlagatelja obvestil, da je njegovo zahtevo zavrgel. V obrazložitvi dopisa je naročnik povzel vsebino odločitve o oddaji javnega naročila in ponovno navedel, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogoja glede kadrovskih sposobnosti in je posledično nepopolna. Po naročnikovem prepričanju so navedeni razlogi za njeno zavrnitev jasni in nesporni, pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve pa neizpolnjeni.

Vlagatelj je z vlogo z dne 2.3.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej zatrjuje, da je naročnik z zavrženjem njegove zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila kršil določila prvega in drugega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter načelo transparentnosti. Omenjene kršitve je po vlagateljevem mnenju naročnik dalje storil tudi s tem, ko je o odločitvi, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v obravnavanem sklopu zaključi brez oddaje naročila, obveščal tudi ponudnike, ki za ta sklop niso oddali svojih ponudb. Kot slednje vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v postopku kršil tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, določila 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter določila prvega odstavka 80. člena ZJN-2. S tem v zvezi vlagatelj izraža mnenje, da je naročnik njegovo ponudbo izločil neupravičeno in se ne strinja z naročnikovo pomanjkljivo utemeljitvijo takšne odločitve. Vlagatelj izpostavlja, da je kot projektnega vodjo za sklop "VZHOD" imenoval D.P., ki je izpolnjeval vse zahteve razpisne dokumentacije, v času oddaje ponudb pa je bil tudi v rednem delovnem razmerju pri vlagatelju. Vlagatelj ne zanika, da je D.P. dne 1.2.2011 prenehala pogodba o zaposlitvi, kar pa po mnenju vlagatelja ni relevantno. Vlagatelj je zadostil pogoju, da so vsi člani projektne skupine v rednem delovnem razmerju pri ponudniku za čas trajanja pogodbe, ni pa imel vpliva na dogodek, ko se je D.P. odločil zapustiti vlagateljevo podjetje z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi noben ponudnik ne more računati vnaprej, do podobnega dogodka pa lahko pride v vseh primerih postopkov oddaje javnih naročil. Po "Zakonu o delovnih razmerjih" imajo delavci namreč pravico do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kader, katerega ponudniki navedejo v ponudbah, pa lahko že pred podpisom pogodbe o izvedbi del npr. tudi umre, izgubi poslovno sposobnost in podobno. Naročnik je vlagatelja dvakrat pozval k predložitvi dokazil o zaposlitvi kandidata za projektnega vodjo, vlagatelj pa mu je na oba poziva odgovoril. V zadnjem odgovoru z dne 4.2.2011 je vlagatelj naročniku pojasnil, da je bil D.P. pri njem zaposlen do 31.1.2011, ko mu je na podlagi odpovedi delovnega razmerja zaposlitev za nedoločen čas prenehala. Vlagatelj pa je naročniku ob tem pojasnil tudi, da mu bo zagotovil ustrezno nadomestitev. Na podlagi navedenega vlagatelj meni, da bi naročnik, upoštevaje načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, vlagatelju lahko dopustil zagotovitev ustrezne nadomestitve D.P., na čigar odpoved pogodbe o zaposlitvi ni imel vpliva in bi mu tako lahko oddal predmetno javno naročilo. Zaradi navedenih kršitev vlagatelj primarno predlaga, da se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v obravnavanem sklopu razveljavi in da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo. Podredno vlagatelj zahteva, da se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju njegove zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, da se naročniku naloži izdajo odgovora na vlagateljevo zahtevo, po prejemu te pa vlagatelju omogoči vložitev revizijskega zahtevka. Vlagatelj zahteva tudi, da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 18.3.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej ponovno izraža prepričanje, da je bila izdana odločitev o oddaji javnega naročila popolna in v skladu s "35. členom ZJN-2B", ker so iz nje razvidni razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Iz navedenih razlogov so po naročnikovem mnenju revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano neupravičenost zavrženja vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, neutemeljene. Naročnik dalje pojasnjuje, da je projektni vodja sklopa "VZHOD", kot je bil predlagan v vlagateljevi ponudbi, zanj "v tistem času" opravljal nalogo odgovorne osebe pri gradnji (odgovorni nadzornik), zaradi česar je bil obveščen, da bo omenjeni prekinil delovno razmerje pri vlagatelju, ki je bil "v tistem času" nadzornik nad gradnjo. O navedenem so bile ob opravljanju redne kontrole izvajanja investicijskih projektov seznanjene odgovorne osebe naročnika, in sicer vodja investicijskih projektov vzhodna Slovenija, vodja Sektorja za investicije, vodja Prometno tehničnega sektorja in direktor naročnika. Naročnik s tem v zvezi dodatno pojasnjuje, da je bil s strani D.P. v mesecu oktobru 2010 ustno seznanjen, da je podal odpoved delovnega razmerja pri vlagatelju ter mu je ta bila s strani vlagatelja že odobrena. V postopku ocenjevanja ponudb je naročnik zato podvomil v popolnost vlagateljeve ponudbe za omenjeni sklop, in sicer v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz točke 3.1.4 Kadrovske zmogljivosti. Navedeno izhaja tudi iz naročnikovih pozivov in predloženih dodatnih dokazil vlagatelja. Iz navedenega po naročnikovem mnenju izhaja, da je bil vlagatelj o odpovedi delovnega razmerja obveščen pred oddajo ponudbe, kar glede na dan odpiranja ponudb izhaja tudi iz določb "Zakona o delovnih razmerjih", ter da projektni vodja sklopa "VZHOD" ni več zaposlen pri vlagatelju. Po naročnikovem mnenju zato ni izpolnjena zahteva iz navedenega določila razpisne dokumentacije. Naročnik pa izraža tudi mnenje, da ga je vlagatelj s svojimi pojasnili glede zaposlitve projektnega vodje za čas trajanja pogodbe zavajal. Naročnik je pri sprejetju odločitve o oddaji javnega naročila upošteval 19. točko 2. člena in 80. člen ZJN-2 ter zavrača očitke vlagatelja, da je ravnal nezakonito. Glede navedb, ki se nanašajo na seznanjanje ponudnikov z odločitvijo o oddaji javnega naročila, naročnik poudarja, da je pri obravnavanem sklopu postopal enako kot pri preostalih sklopih, in sicer je o odločitvi obvestil tudi ostale ponudnike, ki so sodelovali pri predmetnem javnem naročilu. Naročnik je s tem v zvezi mnenja, da ni ravnal v neskladju z določili 79. člena ZJN-2.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi najprej spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Iz določil prvega odstavka 79. člena ZJN-2 med drugim izhaja, da mora naročnik svojo odločitev o oddaji javnega naročila obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, navesti višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se ta vplača in sklic, ki se pri tem navede. Iz določil tretjega odstavka istega člena pa med drugim izhaja, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev njegove ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do njegove ponudbe, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže.

Z vpogledom v dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-235/2010 z dne 15.2.2011 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v njem navedel svojo odločitev, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila zaključi brez oddaje naročila. V obrazložitvi odločitve je, kot je v tem sklepu že bilo pojasnjeno, zapisal svojo ugotovitev, da vlagateljeva ponudba (kot edina ponudba) za obravnavani sklop ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije - vlagatelj je za predmetni sklop namreč navedel projektnega vodjo, za katerega se je na podlagi naročnikove poizvedbe dne 1.2.2011 izkazalo, da mu s 1.2.2011 preneha delovno razmerje pri vlagatelju. Slednji po naročnikovi presoji zato ne izpolnjuje pogoja glede kadrovskih zmogljivosti, njegova ponudba pa je posledično nepravilna in nepopolna. Naročnik je v omenjenem dokumentu ravno tako navedel kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, navedel je višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, kot tudi transakcijski račun, na katerega se ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Na podlagi predstavljenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v obravnavanem sklopu izpolnjuje zahteve iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2, iz nje pa jasno in nedvoumno izhajajo tako naročnikovi razlogi za odločitev, da javnega naročila ne odda, kot tudi razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoji za izdajo dodatne obrazložitve odločitev o oddaji javnega naročila, kot jih predvideva tretji odstavek 79. člen ZJN-2, v zadevi niso bili izpolnjeni, naročnik pa je bil vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve posledično upravičen in dolžan zavreči. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.


Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku dalje kot sporno izpostavlja ravnanje naročnika, ki je odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu "VZHOD" posredoval tudi ponudnikom, ki svojih ponudb za ta sklop niso oddali. S tem je naročnik po vlagateljevem mnenju kršil načelo transparentnosti ter določila prvega in drugega odstavka 79. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija v tej zvezi pojasnjuje, da namen postopka nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, kot je za ponudnike urejen v ZRPJN, ni ugotavljanje zakonitosti oziroma nezakonitosti postopkov oddaje javnih naročil same po sebi, temveč je presoja zakonitosti nekega postopka vselej omejena zgolj na tiste zatrjevane kršitve, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na ponudnikov položaj v postopku oddaje nekega javnega naročila in mu s tem povzročile škodo. Skladna z navedenim je tudi ureditev aktivne legitimacije za vodenje revizijskih postopkov v 9. členu ZRPJN, ki od ponudnikov zahteva, da izkažejo tako interes za dodelitev naročila kot tudi vsaj potencialno možnost nastanka škode zaradi ravnanj naročnika, ki jih v svojih revizijskih zahtevkih navajajo kot kršitve. Drugačna zakonska ureditev, skladno z določili drugega odstavka 9. člena ZRPJN, velja za Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ter urad, pristojen za varstvo konkurence, ki lahko zahtevek za revizijo vložijo tudi zaradi ogrožanja javnega interesa.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku sicer navaja domnevne kršitve naročnika v postopku, ki se nanašajo na vročanje odločitve o oddaji javnega naročila, ne navaja pa, kako bi lahko te vplivale na njegov položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ali kako bi mu v zvezi z njimi lahko nastala kakršnakoli škoda - zgolj zatrjevane nepravilnosti pri vročanju odločitve o oddaji javnega naročila, tudi če so bile te dejansko podane, nezakonitosti same odločitve o oddaji javnega naročila namreč še ne izkazujejo (oziroma vlagatelj tega ni uspel izkazati). Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za obravnavo predstavljenih revizijskih navedb ne izkazuje pravnega interesa.


Kot slednje je med vlagateljem in naročnikom v zadevi spor glede popolnosti vlagateljeve ponudbe, in sicer vezano na ne/izpolnjevanje naročnikovih zahtev iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod točko 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe med drugim postavil pogoj kadrovske sposobnosti (t.j. pogoj po 45. členu ZJN-2), skladno s katerim morajo ponudniki za prevzete sklope zagotoviti projektno ekipo, ki mora (med drugim) vključevati tudi projektnega vodjo sklopa. Ob tem je naročnik določil še:

"Vsi člani projektne ekipe morajo biti podrejeni projektnemu vodji sklopa in morajo biti v rednem delovnem razmerju pri ponudniku za čas trajanja pogodbe."

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je vlagatelj v njej kot projektnega vodjo sklopa "VZHOD" predlagal osebo D.P.

Iz določil 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 izhaja, da je "popolna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Iz določil 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 s tem v zvezi izhaja, da je "nepravilna ponudba" tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila vsebinsko izpolnjevati pogoje v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-159/2009, 018-081/2010, 018-008/2011, 018-010/2011 itd.).

Državna revizijska komisija v zvezi z zgornjim ugotavlja, da je sledeč razpisni dokumentaciji in objavi predmetnega javnega naročila v postopku oddaje tega rok za predložitev ponudb potekel dne 29.12.2010. Ob upoštevanju zgornjega stališča navedeni datum predstavlja tudi trenutek, po stanju v katerem se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko presoja popolnost v postopku predloženih ponudb.
V zadevi je med vlagateljem in naročnikom nesporno, da je bila oseba D.P. v trenutku poteka roka za oddajo ponudb v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila zaposlena pri vlagatelju, ravno tako pa med strankama ni spora niti o tem, da je navedena oseba v trenutku poteka roka za oddajo ponudb izpolnjevala vse zahteve, kot so bile določene v obravnavanem delu razpisne dokumentacije postopka. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik v odločitvi o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila kot edini argument za ugotovljeno nepravilnost vlagateljeve ponudbe navaja, da je osebi D.P. dne 1.2.2011 prenehalo delovno razmerje pri vlagatelju.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagateljeve ponudbe iz razlogov, ki jih navaja naročnik, ni mogoče označiti za nepravilno (in s tem nepopolno) - v zadevi namreč ni izkazano, da je bila vlagateljeva ponudba v relevantnem trenutku, to je v trenutku poteka roka za oddajo ponudb, v nasprotju s predpisi ali je bila v njej vsebovana ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali da ponudba ni izpolnjevala pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Med vlagateljem in naročnikom ravno tako nesporno dejstvo, da je z dnem 1.2.2011 (t.j. več kot mesec dni po poteku roka za oddajo ponudb) osebi D.P. prenehalo delovno razmerje pri vlagatelju, pa za presojo popolnosti vlagateljeve ponudbe na podlagi citiranih določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije postopka ne more biti relevantno. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.

Ob zapisanem gre ugotoviti, da naročnik v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku navaja, da ga je vlagatelj s svojimi pojasnili glede zaposlitve osebe D.P. zavajal, saj naj bi navedena oseba svojo odpoved pogodbe o zaposlitvi pri vlagatelju podala že pred potekom roka za oddajo ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik navedenih argumentov, ki bi jih bilo smiselno mogoče uvrstiti pod pravno podlago 77. člena ZJN-2 (predložitev neresničnih izjav ali dokazil), v odločitvi o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila ni navajal.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah 018-114/2005, 018-464/06, 018-35/2008, 018-185/2009, 018-8/2011 itd.) zapisala, da je naročnik dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb te popolno pregledati in v odločitvi o dodelitvi naročila oz. v dodatni obrazložitvi navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika izločil kot nepopolno. Učinkovito pravno varstvo (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v revizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (praviloma) ni dopustno navajati novih kršitev, tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila ali dodatni obrazložitvi svoje odločitve - s tem bi bil tak ponudnik namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovi argumenti, ki se nanašajo na zatrjevano zavajanje naročnika s strani vlagatelja, iz razloga njihove navedbe šele v okviru revizijskega postopka, ne predstavljajo dopustnih argumentov v prid izločitvi vlagateljeve ponudbe.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati neskladnost naročnikove odločitve o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila z določili 80. člena ZJN-2; vlagatelj je namreč uspel izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepravilno (in nepopolno) kljub temu, da razlogi za takšno odločitev v zadevi niso izkazani.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 2.3.2011 ugodila in je razveljavila odločitev o (ne)oddaji javnega naročila "Izvajanje konzultantskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah za časovno obdobje 2011-2013" v sklopu "VZHOD", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-235/2010 z dne 15.2.2011.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, kot potrebne priznava stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 20.4.2011



Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- DDC svetovanje inženiring, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.