018-104/2011 Kobilarna Lipica

Številka: 018-104/2011-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije za prenovo hotela Klub v Lipici - projekt šolski hotel Klub" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj STYRIA ARHITEKTURA, d.o.o., Cankarjeva ulica 6/e, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Janko Jerman, Partizanska cesta 30, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kobilarna Lipica, Lipica 5, Sežana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.5.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljeva pritožba z dne 18.4.2011 se zavrne kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.12.2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN12653/2010 z dne 29.12.2010. Naročnik javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 16.3.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila" št. 28/2010, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku API ARHITEKTI, d.o.o., Barjanska cesta 62, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja še, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil, saj je ugotovil, da je neobičajno nizka.

Z vlogo z dne 31.3.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ter za vpogled v razpisno in ponudbeno dokumentacijo.

Istega dne (t.j. dne 31.3.2011) je ponudnik GEA CONSULT, d.o.o., škofja Loka, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo.

Naročnik je o revizijskem zahtevku omenjenega ponudnika odločil z dokumentom z dne 4.4.2011, s katerim je temu ugodil in je razveljavil odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, podano v dokumentu št. 28/2010 z dne 16.3.2011.

Istega dne (t.j. dne 4.4.2011) je naročnik na vse ponudnike, ki so oddali ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (tako pa tudi vlagatelja), naslovil dopis, s katerim jih je obvestil, da je na podlagi vloženega revizijskega zahtevka razveljavil odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Ob tem je ponudnike obvestil tudi, da bo postopek oddaje javnega naročila vrnil v postopek ocenjevanja in pregledovanja ponudb ter izdal novo odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je naročnikov dopis, sledeč povratnici pisanja, po pošti prejel dne 6.4.2011.

Ločeno od navedenega je naročnik dne 4.4.2011 na vlagatelja naslovil dopis, v katerem ga je pozval, da mu glede na dejstvo, da je na podlagi vloženega revizijskega zahtevka razveljavil odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, sporoči, ali vztraja pri zahtevi za vpogled in zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve. Ob tem je navedel tudi: "Naročnik bo postopek oddaje javnega naročila vrnil v postopek ocenjevanja in pregledovanja ponudb ter izdal novo odločitev o oddaji javnega naročila, kar pomeni, da boste po izdaji nove odločitve pridobili novo možnost za pravno varstvo, v kolikor bo to za vas še aktualno."

Vlagatelj je z vlogo z dne 5.4.2011 na naročnika naslovil dopis "DOPIS št. D-DOPIS-UMIK ZAHTEVKA" z naslednjo vsebino: "Dne 4.4.2011 smo po telefonskem faksu prejeli dopis s pozivom k opredelitvi ali vztrajamo pri zahtevi za vpogled ter zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila št. 495-1/11 z dne 16.3.2011. Glede na odločitev naročnika, da bo postopek oddaje javnega naročila vrnil v ponovni postopek ocenjevanja in pregledovanja ponudb ter izdal novo odločitev o oddaji javnega naročila, pri zahtevku za vpogled v razpisno dokumentacijo naročnika ter ponudbo izbranega ponudnika ne vztrajamo. Pri presoji v postopku ponovnega ocenjevanja in pregledovanja ponudb od naročnika, v primeru dvoma o možnosti izpolnitve naročila, pričakujemo, da nas boste v skladu z 49. členom ZJN-2 pozvali k ponovni podrobnejši razlagi o elementih ponudbene cene."

Dne 6.4.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila in predlaga, da se ta razveljavi ter postopek izbire ponovi.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 14.4.2011, s katerim je tega zavrgel. Naročnik je odločil tudi, da vlagatelj sam nosi stroške revizijskega postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej opisuje potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v nadaljevanju pa ugotavlja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka. S tem v zvezi naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj v postopku oddal svojo ponudbo in tako izkazuje interes za dodelitev naročila, ne izkazuje pa, da bi mu lahko v zvezi z naročnikovo odločitvijo o oddaji predmetnega javnega naročila nastala kakršnakoli škoda. Naročnik je svojo odločitev na podlagi vloženega revizijskega zahtevka konkurenčnega ponudnika namreč razveljavil, o čemer je obvestil tudi vlagatelja in ostale ponudnike. Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek torej vložil zoper odločitev, ki ne obstaja več in je bila zakonito razveljavljena, zaradi česar vlagatelju iz te ne more nastati nobena škoda. Da je vlagatelj prejel naročnikovo obvestilo o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, je potrdil tudi sam v dopisu z dne 5.4.2011. Vlagatelj je bil o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila torej seznanjen, v trenutku vložitve revizijskega zahtevka pa je s strani naročnika že prejel tudi poziv za dodatna pojasnila v zvezi s točkovanjem po merilih, kar pomeni, da se je zavedal tudi dejstva, da je naročnik že pričel s ponovnim postopkom pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Naročnik je to naredil po tem, ko vlagatelj prvega revizijskega zahtevka ni zahteval nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik tako izpostavlja, da so navedbe, ki jih vlagatelj podaja v svojem revizijskem zahtevku, v okviru prvega postopka prepozne, v okviru drugega postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb pa preuranjene. Naročnik pojasnjuje še, da vlagatelju ni odvzel aktivne legitimacije zaradi nepopolnosti njegove ponudbe, temveč zato, ker je ugotovil, da izpodbijana odločitev v času vložitve revizijskega zahtevka ni več obstajala, kar je vlagatelj tudi vedel. Po naročnikovem mnenju bi bilo v nasprotju z načeli javnega naročanja, če bi imeli ponudniki pravico, da revizijske zahtevke vlagajo do konca desetdnevnega revizijskega roka kljub temu, da je odločitev o oddaji javnega naročila vmes razveljavljena ter da so ponudniki o tem obveščeni. Takšna možnost bi bila ne samo neekonomična, saj pomeni nesorazmerne stroške, temveč tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18.4.2011 Državni revizijski komisiji posredoval pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka. V pritožbi uvodoma izpostavlja, da je naročnik kot pravno podlago za zavrženje njegovega revizijskega zahtevka navedel peti odstavek 12. člena ZRPJN, ki pa glede na popolnost vlagateljevega revizijskega zahtevka ne predstavlja ustrezne pravne podlage za naročnikovo odločitev. Kot naslednje vlagatelj izraža mnenje, da je s svojim revizijskim zahtevkom izkazal tako interes za dodelitev naročila kot tudi povzročitev škode - vlagatelj je namreč prepričan, da je bil neupravičeno izločen iz postopka zaradi domnevno neobičajno nizke ponudbe, prav tako pa naročnik ni pravilno izračunal točk po merilih. Vlagatelj zaradi navedenega, kljub temu, da je bila njegova ponudba najugodnejša, v postopku oddaje javnega naročila ni bil izbran, zaradi česar mu je nastala škoda, ki se kaže kot izpad dohodka, ki bi ga sicer ustvaril. Vlagatelj s tem v zvezi izraža prepričanje, da je potrebno glede njegove aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka uporabiti prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. Po vlagateljevem mnenju so aktivno legitimirani za vložitev revizijskega zahtevka vsi ponudniki, tako pa tudi sam. Vlagatelj meni, da je naziranje naročnika, da naj vlagateljev pravni interes ne bi bil podan iz razloga, ker je naročnik že pred tem ugodil revizijskemu zahtevku družbe GEA CONSULT, d.o.o., škofja Loka, o tem pa obvestil tudi vse ponudnike, napačno. S tem v zvezi vlagatelj izpostavlja, da je svoj revizijski zahtevek vložil v zakonskem desetdnevnem roku, naročnik pa po njegovem mnenju do izteka roka za vložitev zahtev vseh ponudnikov ne bi smel odločati o zahtevah za revizijo. Vlagatelj dalje izpostavlja, da ne držijo naročnikove navedbe, da je bil seznanjen z razveljavitvijo odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, saj s strani naročnika doslej ni prejel nobenega sklepa oziroma odločbe, iz katere bi izhajalo, da je naročnik odločitev o oddaji naročila z dne 16.3.2011 res razveljavil. Ob tem vlagatelj poudarja, da za zadevo niti ni bistveno, ali je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila res razveljavil, saj vložitev revizijskega zahtevka s strani enega ponudnika ni vezana na morebitne zahtevke drugih ponudnikov in na njihovo uspešnost. Vlagatelj s tem v zvezi navaja, da bi lahko ponudnik GEA CONSULT, d.o.o., zahtevek za revizijo tudi umaknil, vlagatelj pa bi v tem primeru, če ne bi tudi sam vložil revizijskega zahtevka, izgubil pravico do izpodbijanja odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj dalje izpostavlja, da je vložil zahtevo za revizijo iz povsem drugih razlogov, kot ostali ponudniki oziroma ponudnik GEA CONSULT, d.o.o. V skladu z načelom ekonomičnosti postopka je, da naročnik v primeru razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila in ponovnega ocenjevanja in pregledovanja ponudb upošteva revizijske navedbe vseh ponudnikov, saj se s tem posledično izogne večkratnemu vlaganju revizijskih zahtevkov. Vlagatelj je revizijski zahtevek moral vložiti tudi iz razloga, ker je bila njegova ponudba izločena, kar pomeni, da je naročnik tudi v ponovljenem postopku ocenjevanja in pregledovanja, če bi do njega prišlo, ne bi upošteval. Iz navedenega po vlagateljevem prepričanju izhaja, da zakonski pogoji za zavrženje njegovega revizijskega zahtevka niso bili izpolnjeni, naročnik pa je z zavrženjem kršil določila ZRPJN in ZPP ter pravico do pravnega varstva po 25. členu Ustave RS. Iz navedenih razlogov je po vlagateljevem mnenju potrebno naročnikov sklep o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka razveljaviti. Vlagatelj pritožbo vlaga tudi zoper naročnikovo odločitev o stroških revizijskega postopka, povrnitev stroškov pa zahteva tudi v zvezi s pritožbenim postopkom.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 22.4.2011 odstopil del dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je posredovano dokumentacijo dne 26.4.2011 dopolnil.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi vlagateljevih pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v okviru postopka dne 16.3.2011 izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila" št. 28/2010, iz katerega izhaja odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Iz dokumentacije je dalje razvidno, da je zoper navedeno odločitev ponudnik GEA CONSULT, d.o.o., škofja Loka, dne 31.3.2011 vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je revizijskemu zahtevku z dokumentom z dne 4.4.2011 ugodil in je omenjeno odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavil. Iz dokumentacije je razvidno tudi, da je bil vlagatelj z navedenim dejstvom seznanjen dne 4.4.2011, ko je po telefonskem faksu prejel naročnikov dopis (z istega dne), ki se je nanašal na s strani vlagatelja zahtevano dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. S prejemom naročnikovega dopisa je bil vlagatelj seznanjen tudi, da bo naročnik postopek oddaje javnega naročila vrnil v ponovni postopek ocenjevanja in pregledovanja ponudb ter da bo izdal novo odločitev o oddaji javnega naročila, kar je vlagatelj vse potrdil v dopisu "DOPIS št. D-DOPIS-UMIK ZAHTEVKA", ki ga je naročniku poslal dne 5.4.2011. Svoj revizijski zahtevek, v katerem izpodbija odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, je vlagatelj naročniku posredoval s svojo vlogo z dne 6.4.2011.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila, kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku), lahko nastala škoda. Že v primeru, če vlagatelj ne izkaže enega izmed elementov aktivne legitimacije, kot ju določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN, je treba zahtevek za revizijo, skladno z določbami ZRPJN, zavreči.

V zadevi je nesporno, da je vlagatelj z oddajo svoje ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkazal interes za dodelitev predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da vlagatelj ne izkazuje, da mu je bila ali bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V svojem revizijskem zahtevku, podanem v vlogi z dne 6.4.2011, vlagatelj namreč zatrjuje zgolj nezakonitost odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ki pa je bila že pred vlagateljevo vložitvijo revizijskega zahtevka (in sicer dne 4.4.2011) razveljavljena, o čemer je bil vlagatelj že pred vložitvijo revizijskega zahtevka tudi obveščen (in sicer dne 4.4.2011). Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom torej zahteva pravno varstvo v zvezi z neobstoječo odločitvijo, tako pa ne izkazuje niti potencialne možnosti, da bi mu v zvezi s to nastala kakršnakoli škoda.

Ob upoštevanju navedenega gre kot neutemeljene zavrniti pritožbene navedbe, s katerimi vlagatelj nastanek škode v postopku poskuša izkazovati z domnevno nezakonitostjo naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da je bil predmetni postopek oddaje javnega naročila z naročnikovo razveljavitvijo odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila vrnjen v postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, o čemer je vlagatelja obvestil že sam naročnik. V okviru tega postopka bo moral naročnik ponovno pregledati vse prispele ponudbe in ponovno opraviti presojo njihove popolnosti skladno z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.) ter vrednotenje ponudb v skladu z merili iz razpisne dokumentacije postopka. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila je v konkretnem primeru torej razveljavljena tako odločitev, da se predmetno javno naročilo odda izbranemu ponudniku, kot, v nasprotju z drugačnim razumevanjem vlagatelja, tudi naročnikova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe zaradi njene neobičajno nizke cene. Obe navedeni odločitvi namreč predstavljata del enotne naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, ki že po naravi stvari vselej obsega tako odločitev o tem, komu se javno naročilo odda, kot tudi o tem, komu se to ne odda.

Kot neutemeljene gre dalje zavrniti pritožbene navedbe, skladno s katerimi naj bi bilo pri presoji vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka potrebno upoštevati določila prvega odstavka 333. člena ZPP. Vprašanje aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka je v ZRPJN celovito urejeno, in sicer v zgoraj predstavljenem 9. členu ZRPJN. Ker iz določil petega odstavka 3. člena ZRPJN izhaja, da se določila zakona, ki ureja pravdni postopek, smiselno uporabljajo (zgolj) glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, podlage za uporabo prvega odstavka 333. člena ZPP, na katerega se sklicuje vlagatelj, v zadevi ni najti. Prav tako pravne podlage v predpisih o javnem naročanju ni najti za vlagateljevo stališče, da bi moral naročnik z odločitvijo o kateremkoli vloženem revizijskem zahtevku počakati do izteka desetdnevnega roka, v katerem lahko ponudniki zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložijo revizijske zahtevke. Ker je naročnik posledično o vloženem revizijskem zahtevku upravičeno odločil (in temu ugodil ter razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila) že takoj po njegovem prejemu, o tem pa je pravočasno (še pred vložitvijo revizijskega zahtevka) obvestil tudi vlagatelja, je vlagateljevo aktivno legitimacijo za vodenje kasneje začetega revizijskega postopka potrebno presojati upoštevajoč vsa omenjena dejstva. S tem v zvezi je posledično potrebno ponovno ugotoviti, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek vložil zoper predhodno že zakonito razveljavljeno (in tako neobstoječo) odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, drugačne pritožbene navedbe, tudi v povezavi z zatrjevano kršitvijo ustavne pravice do pravnega sredstva, pa niso utemeljene.

Glede vlagateljevih pritožbenih navedb, da mu naročnik ni posredoval odločbe, s katero je razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila z dne 16.3.2011, gre pojasniti, da sta bili stranki revizijskega postopka, v katerem je bilo prišlo do razveljavitve navedene odločitve, naročnik in vlagatelj revizijskega zahtevka z dne 31.3.2011 (družba GEA CONSULT, d.o.o., škofja Loka), skladno z določili ZRPJN pa je morala biti kopija revizijskega zahtevka in odločitev o tem posredovana še izbranemu ponudniku. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da naročnik s tem, ko odločitve o revizijskem zahtevku z dne 31.3.2011 (v kateri je bila vsebovana tudi odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 16.3.2011) ni posredoval vlagatelju, ni ravnal v neskladju s predpisi o javnem naročanju. Neskladja s predpisi pa vlagatelj ne izkazuje niti v zvezi z naročnikovim obveščanjem vlagatelja o začetku revizijskega postopka na podlagi revizijskega zahtevka družbe GEA CONSULT, d.o.o., škofja Loka ter o njegovem izidu. S tem povezane pritožbene navedbe vlagatelja niso utemeljene.

V nasprotju z doslej navedenim, Državna revizijska komisija ugotavlja, da držijo vlagateljeve pritožbene navedbe o tem, da je naročnik kot pravno podlago svojega sklepa o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka napačno navedel peti odstavek 12. člena ZRPJN (namesto drugega odstavka 13. člena ZRPJN). Ob upoštevanju dejstva, da so v izpodbijanem sklepu kljub navedenemu nedvoumno in obrazloženo pojasnjeni razlogi za zavrženje vlagateljevega revizijskega zahtevka, ter dejstva, da je vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku zastopan po pooblaščencu - odvetniku (in je torej prava vešča stranka), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedena pomanjkljivost Sklepa z dne 14.4.2011 ne predstavlja nezakonitosti, ki bi narekovala razveljavitev v njem vsebovane naročnikove odločitve.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojo pritožbo z dne 18.4.2011 ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka z dne 6.4.2011 (kot izhaja iz naročnikovega Sklepa z dne 14.4.2011). Ob upoštevanju določil 22. člena ZRPJN vlagatelj posledično ni uspel izkazati niti nezakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove zahteve po povrnitvi stroškov, nastalih z vložitvijo revizijskega zahtevka.

Iz predstavljenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevo pritožbo z dne 18.4.2011 zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbenem postopku priglasil stroške, nastale s pritožbo.

Ker je vlagateljevo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih s pritožbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 3.5.2011


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije

































Vročiti:
- Kobilarna Lipica, Lipica 5, Sežana,
- Odvetnik Janko Jerman, Partizanska cesta 30, Maribor,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana.