018-097/2011 Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Številka: 018-097/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja, dograditev in integracija informacijskega sistema za obravnavo vlog za ukrepe PRP 2007 - 2013 in OPR 2007 - 2013", začetim na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov COMLAND razvoj informacijskih rešitev d.o.o., Stegne 15, Ljubljana in 3 PORT d.o.o., Vojkovo nabrežje 30a, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 03.05.2011

ODLOČILA

1. Pritožba, z dne 07.04.2011, se kot nedopustna zavrže.

2. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 4300-5/2010/10, z dne 04.03.2011.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2.500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 09.02.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 15.02.2011, pod št. objave JN 1420/2011.

Naročnik je dne 04.03.2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika BRON d.o.o., Litostrojska 44 c, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik zapisal, da je ponudba vlagatelja nesprejemljiva, saj presega naročnikova zagotovljena sredstva. Naročnik je še zapisal, da tudi če bi bila ponudba vlagatelja popolna, bi bila na podlagi merila druga najugodnejša ponudba, saj bi ponudnik zbral 97 točk.

Vlagatelj je na podlagi zahteve dne 15.03.2011 vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 16.03.2011 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika nižja za 6.458,40 EUR brez DDV in dodaja, da skupna ponudbena vrednost ni bila eno izmed meril za ocenjevanje ponudb, pač pa urna postavka. Vlagatelj navaja, da naročnik med postopkom oddaje javnega naročila ni razkril ocenjene vrednosti javnega naročila, ker pa predmetno javno naročilo ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti, zato je vlagatelj upošteval mejno vrednost 125.000,00 EUR. Vlagatelj meni, da razlika med njegovo ponudbeno ceno in ponudbeno ceno izbranega ponudnika ni bistvena in ne more biti razlog za preseganje ocenjene vrednosti del naročnika.
Nadalje vlagatelj oporeka dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika, saj je naknadno predložil opis izvedbe predmeta javnega naročila, kar po mnenju vlagatelja nasprotuje določilo 78. člena ZJN-2. Opis izvedbe se namreč veže na tehnične specifikacije, zato je po mnenju vlagatelja tovrstna dopolnitev bistvena in nedopustna.
Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in priglaša povračilo vplačane takse.

Naročnik je dne 01.04.2011 sprejel sklep s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa je naročnik zapisal, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, ker presega zagotovljena sredstva. Nadalje naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba na podlagi ocenjevanja po merilu dosegla nižje število kot izbrana ponudba, kar je naročnik tudi zapisal v odločitvi o oddaji javnega naročila. Naročnik še navaja, da je na vpogledu vlagatelju povedal, da ocenjena vrednost ni nikjer zapisana, saj se je vprašanje vlagatelja nanašalo zgolj na zapis ocenjene vrednosti. Poziv in dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na opis načina izvedbe ne spreminja tehničnih specifikacij, saj je naročnik tehnične specifikacije že sam opredelil v razpisni dokumentaciji, zato naročnik ocenjuje, da dopolnitev ni bila v nasprotju z 78. členom ZJN-2.

Vlagatelj je dne 07.04.2011 vložil vlogo imenovano "Pritožba zoper sklep št. 4300-5/2011/20" in vlogo imenovano "Nadaljevanje postopka javnega naročila "Izgradnja, dograditev in integracija informacijskega sistema za obravnavo vlog za ukrepe PRP 2007 - 2013 in OPR 2007 - 2013 z oznako "Obravnava vlog za ukrepe PRP in OPR 2007-2013" pred Državno revizijsko komisijo".
Naročnik je z dopisom dne 13.04.2011 odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Uvodoma se je Državna revizijska komisija opredelila do vlagateljeve vloge "Pritožba zoper sklep št. 4300-5/2011/20", z dne 07.04.2011.
Določilo četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, drugega odstavka 13. člena ZRPJN ter prvega odstavka 17. člena ZRPJN vežejo možnost vložitve pritožbe na situacije, ko naročnik s sklepom zavrže zahtevek za revizijo, bodisi zaradi nepopolnosti zahtevka za revizijo, bodisi zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, bodisi zaradi molka vlagatelja glede nadaljevanja revizijskega postopka v primeru zavrnitve zahtevka za revizijo.

V predmetnem revizijskem postopku je naročnik s sklepom zahtevek za revizijo zavrnil in v obrazložitvi sklepa zapisal, da je vlagateljev zahtevek za revizijo popoln, pravočasen in vlagatelju priznal aktivno legitimacijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretni zadevi ni nastopila nobena od situacij, ki jih predvidevajo omenjeni členi ZRPJN, zato je potrebno vlagateljevo pritožbo kot nedopustno zavreči, saj pravnega temelja zanjo v ZRPJN ni najti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je preverila zakonitost naročnikove odločitve o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe.

Naročnikovo ravnanje, t.j. izločitev ponudbe vlagatelja, kot nesprejemljive in nepopolne, je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa je nesprejemljiva ponudba tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.

Iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 04.03.2011, izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot nesprejemljivo iz razloga, ker presega zagotovljena finančna sredstva.

Vlagatelj se v zahtevku za revizijo glede nesprejemljivosti svoje ponudbe sklicuje na ocenjeno vrednost javnega naročila. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se nesprejemljivost ponudbe veže na višino zagotovljenih sredstev in ne na višino ocenjene vrednosti. Ocenjena vrednost je vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja, in sicer tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Zagotovljena sredstva pa predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Po pregledu odstopljene spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je
naročnik dne 26.01.2011 sprejel interni dokument, v katerem je na podlagi opravljene analize tržišča glede na primerjavo urnih postavk tovrstnih primerljivih storitev izvajalcev/dobaviteljev, glede na primerljivo tehnologijo (tri nivojska arhitektura) ter predvidene ocenjene ure, potrebno za izvedbo del, ocenjeno vrednost določil v višini 110.000,00 EUR brez DDV. Tudi iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila je naročnik kot pričakovano vrednost javnega naročila brez DDV ocenil na 110.000,00 EUR. Ob ugotovljenem Državna revizijska komisija navedbo naročnika, kot izhaja iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da ocenjena vrednost ni nikjer zapisana označuje kot neresnično.

Državna revizijska komisija v predmetnem postopku ugotavlja, da ocenjeno vrednost javnega naročila v višini 110.000,00 EUR brez DDV presegata tako ponudbena cena izbranega ponudnika (117.686,40 EUR brez DDV), kakor ponudbena cena vlagatelja (124.144,80 EUR brez DDV). Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije niti iz navedb naročnika tekom revizijskega postopka ne izhaja, da bi bila višina zagotovljenih sredstev enaka višini ocenjene vrednosti, niti ni naročnik izkazal, da višina zagotovljenih sredstev dosega vrednost ponudbe izbranega ponudnika in je hkrati nižja od ponudbene cene vlagateljeve ponudbe. Iz spisovne dokumentacije je razvidna zgolj ocenjena vrednost, katere višino presegata obe prejeti ponudbi, vendar pa to ne vpliva na nesprejemljivost ponudbe vlagatelja. Državna revizijska komisija glede na dejstvo, da naročnik tekom postopka oddaje javnega naročila in tekom revizijskega postopka z ničemer ni izkazal in dokazal, da ponudbena cena vlagatelja presega višino zagotovljenih sredstev, zaključuje, da naročnik ni uspel izkazati utemeljenosti razloga zaradi katerega je ponudbo vlagatelja označil kot nesprejemljivo (in posledično nepopolno ponudbo).
Ob zapisanem Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ni uspel izkazati, da je ponudba vlagatelja nesprejemljiva, zato je Državna revizijska komisija sledila revizijski navedbi in jo ocenila kot utemeljeno.


V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2, ko je izbranemu ponudniku dopustil dopolnitev ponudbe z opisom načina izvedbe predmeta javnega naročila.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega poziva dne 17.03.2011 naročniku posredoval dokumente, iz katerih je razviden seznam potrebnih nadgradenj-komplet PRP.


Uvodoma Državna revizijska komisija pojasnjuje institut dopustne dopolnitve ponudbe. Kakor izhaja iz določila 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) mora naročnik "v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti." Navedeno določilo naročnika praviloma zavezuje k dopolnitvi formalno nepopolnih ponudb, vendar pa se dopolnitev ponudbe ne sme dopustiti v tistih delih ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe. Ta omejitev izhaja iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2, ki določa, da "ponudnik ne sme spreminjati:
- svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja."

Iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 torej izhaja prepoved, da bi naročnik dopustil dopolnitev ponudbe v tistem delu ponudbe, ki predstavljajo cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe, merila za izbor ter dela ponudbe, ki se nanaša na tehnične specifikacije oziroma na vse tiste dele ponudbe, ki bi lahko povzročile drugačno razvrstitev ponudbe pozvanega ponudnika glede na ostale prejete ponudbe.


Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 5. točki Tehnični zahtev zapisal:

"Ponudnik mora v ponudbi predstaviti način izvedbe.

Končni rok izvedbe je 1.8.2012."

Glede na vsebino zahteve iz citirane 5. točke Tehničnih zahtev gre ugotoviti, da so ponudniki zahtevi zadostili s predložitvijo predstavitve načina izvedbe predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija izpostavlja, da citirana zahteva naročnika ni decidirana tako, da bi iz nje jasno izhajalo, kakšno predstavitev načina izvedbe se zahteva (organizacijski način izvedbe, vsebinski način izvedbeâ??), niti ni opredeljen način predstavitve izvedbe (opisno, tabelarno, pripravljena shema za predstavitev načina izvedbeâ??). Državna revizijska komisija je v svojih sklepih že večkrat zapisala sprejeto stališče, da nedoločnost razpisne dokumentacije ne more iti v škodo ponudnikov.

Na podlagi vpogleda v izbrano ponudbo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil Opis in prikaz poslovnih procesov. V predstavitvi so opisani vhodni elementi, ki so potrebni za izvedbo procesa, aktivnosti glavnega procesa in pričakovani izhodni dokumenti. V konkretnem revizijskem postopku Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil opis in prikaz poslovnih procesov potrebnih za izvedbo procesa (integracija, izgradnja in dograditev informacijskega sistema) in s tem sledil zahtevi iz 5. točke Tehničnih zahtev. Izbrani ponudnik je ponudbo sicer dopolnil s predstavitvijo vsebinskega načina izvedbe predmeta javnega naročila, ki pa jo gre glede na vsebino in zahteve razpisne dokumentacije šteti kot pojasnilo.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru, ob upoštevanju zahteve razpisne dokumentacije iz 5. točke Tehničnih zahtev (ki se zgolj glasi "Ponudnik mora v ponudbi predstaviti način izvedbe.") in ob dejstvu, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil opis in prikaz poslovnih procesov potrebnih za izvedbo predmeta javnega naročila ter, da se dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika ne nanaša ceno, merila, tehnične specifikacije ali druge elemente, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika, zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik z dopustitvijo dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika postopal v nasprotju z določilom 78. člena ZJN-2 (in posledično sprejel nezakonito odločitev o oddaji javnega naročila), zato revizijsko navedbo zavrača kot neutemeljeno.


V posledici vsega zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik postopal v nasprotju z določili ZJN-2, ko je ponudbo vlagatelja iz razloga nesprejemljivosti ponudbe, izločil iz postopka ocenjevanja ponudb. Ob ugotovljenem je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 16.03.2011, ugodila in na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 04.03.2011.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne stroške nastale z revizijo in sicer takso v višini 2.500,00 EUR.

V primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je vlagatelju na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potreben strošek, nastal z revizijo, priznala strošek plačane dolžne takse (za zahtevek za revizijo) v višini 2.500,00 EUR. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 03.05.2011





mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- COMLAND razvoj informacijskih rešitev d.o.o., Stegne 15, Ljubljana
- 3 PORT d.o.o., Vojkovo nabrežje 30a, Koper
- Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana
- BRON d.o.o., Litostrojska 44 c, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana