018-090/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo
Številka: 018-90/2011-4Datum sprejema: 26. 4. 2011
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava PGD, PZR in PZI dokumentacije za ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš, v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko - Hodoš" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki Lineal, d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor, Geoinženiring, d.o.o., Dimičeva ulica 14, Ljubljana, Tiring, d.o.o., Motnica 11, Trzin in BPI, d.o.o., Mlinska ulica 32, Maribor, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.4.2011
odločila:
1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 28.2.2011 se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.
3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 12.8.2010 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izdelava PGD, PZR in PZI dokumentacije za ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš, v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko - Hodoš" (popravek sklepa dne 14.9.2010), in sicer javno naročilo oddaja po odprtem postopku.
Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil pod objavo JN 8068/2010 z dne 31.8.2010 ter v Uradnem listu EU pod objavo št. 2010/S 171-262147 z dne 3.9.2010.
Dne 12.11.2010 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 411-15/2009/73-03102, iz katerega je izhajalo, da se predmetno javno naročilo odda vlagatelju. Edino preostalo ponudbo, t.j. ponudbo skupnih ponudnikov GINEX INTERNATIONAL, d.o.o., Nova Gorica, Pöyry Infra GmbH, Lörrach, Nemčija in Inženiring IBT Ljubljana, d.d., Ljubljana, ki je bila sicer cenovno ugodnejša od vlagateljeve, je naročnik izločil kot nepopolno.
Na podlagi vloženega revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija dne 20.1.2011 izdala Sklep št. 018-8/2011-2, s katerim je zgoraj predstavljeno odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavila.
Dne 9.2.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 411-15/2009/88, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo ne odda nobenemu izmed ponudnikov, ki sta v postopku oddala svoji ponudbi. Iz obrazložitve dokumenta izhaja, da je naročnik ugotovil, da sta obe prispeli ponudbi nepopolni. Naročnik se pri tem sklicuje na ugotovitve Državne revizijske komisije v zgoraj opredeljenem sklepu in na s temi povezane ugotovitve njegove strokovne komisije.
Partner v vlagateljevi skupni ponudbi, Lineal, d.o.o., Maribor, je z vlogo z dne 11.2.2011 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Zahtevano dodatno obrazložitev odločitve je naročnik izdal dne 18.2.2011.
Z vlogo z dne 28.2.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje protipravnost ugotovljene nepopolnosti njegove ponudbe.
Vlagatelj najprej opozarja, da je naročnikovo sklicevanje na Sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-8/2011-2 selektivno, pristransko in tendenciozno, po vlagateljevem prepričanju pa tudi zgrešeno. Državna revizijska komisija je v omenjenem sklepu res zapisala, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, a je naročnik spregledal napotke na koncu obrazložitve navedenega sklepa. Vlagatelj opozarja, da Državna revizijska komisija njegovi ponudbi ni določila usode nepopolne ponudbe, temveč je zapisala, naj naročnik v ponovnem pregledu zagotovi popolnost ponudbe ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo. Iz navedenega pa je po vlagateljevem mnenju očitno, da vlagateljeva ponudba ni nepopolna na način, da njena poprava ne bi bila dopustna. Vlagatelj sicer izpostavlja še, da v primeru razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila odločitev Državne revizijske komisije postane pravnomočna le v izreku, ne pa tudi v obrazložitvi. Naročnik bi po vlagateljevem mnenju zato moral preveriti popolnost vlagateljeve ponudbe v luči napotkov Državne revizijske komisije in bi moral biti pozoren na njeno formalno nepopolnost.
Vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da njegova ponudba ni bila nepopolna, naročnik pa je kršil določila razpisne dokumentacije, Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in dosedanjo prakso med strankama. Vlagatelj povzema sporni pogoj razpisne dokumentacije pod točko 4.e.2, podtočka 7, pri tem pa izpostavlja pojasnilo, ki ga je naročnik dne 5.10.2010 podal v zvezi s pogojem iz točke 4.e.2, podtočka 12. Glede na dejstvo, da je pogoj pri odgovornem projektantu za področje projektiranja signalno varnostnih naprav železniških prog povsem identičen kot pri spornem pogoju za odgovornega projektanta za projektiranje voziščnih konstrukcij, je vlagatelj prepričan, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb navedeno prezrl in ni preveril, ali vlagatelj sporni pogoj izpolnjuje z dvema odgovornima projektantoma. Vlagatelj iz previdnosti opozarja, da bi bila razpisna dokumentacija, v kateri bi lahko en pogoj glede odgovornih projektantov izpolnila oba projektanta skupaj, pri enakem pogoju (na drugem področju) pa bi naročnik zahteval, da ga izpolnjuje vsak projektant posebej, nejasna - nejasnih določil pa v škodo ponudnikov ni dopustno interpretirati. Vlagatelj zato poudarja, da je izpolnjevanje spornega pogoja dokazal s svojimi odgovornimi projektanti in z referenčnimi projekti, navedenimi v ponudbi. Vlagatelj dodatno navaja, da je v svoji ponudbi kot odgovornega projektanta prijavil tudi D.O., ki je v izvedel tri elaborate s področja dimenzioniranja zgornjih ustrojev cest v zadnjih petih letih. Navedeno je razvidno iz v ponudbi predloženih referenc za omenjenega strokovnjaka, vlagatelj pa to dodatno dokazuje s prilogami k revizijskemu zahtevku. Prav tako vlagatelj zahteve glede projektiranja voziščne konstrukcije že s predložitvijo ponudbe izpolnjuje s strokovnjakoma A.J. in T.M. Vlagatelj izpostavlja tudi, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da lahko ponudnik za določena področja del imenuje iste osebe, v kolikor izpolnjujejo v razpisni dokumentaciji določene pogoje. Po vlagateljevem mnenju je naročnik posledično ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno.
Vlagatelj kot naslednje izpostavlja, da v celoti izpolnjuje vse zahteve predmetnega razpisa, vezane na odgovorne projektante, navedeno pa je konkretnemu naročniku, s katerim je vlagatelj že večkrat sodeloval in tudi sklenil vrsto pogodb za istovrstne in pravno povsem identične storitve razpisanim, tudi v celoti znano. Vlagatelj zato v konkretnem postopku oddaje javnega naročila za odgovorna projektanta J.C. in T.Z. glede projektov, ki sta jih doslej izvajala z naročnikom, ni prilagal podatkov. S tem v zvezi vlagatelj opozarja na določila šestega in sedmega odstavka 41. člena ZJN-2, pri tem pa navaja več del, ki naj bi jih omenjeni osebi izvedeli in jih še izvajata za naročnika. Če bi naročnik ravnal v skladu z določili 41. člena ZJN-2 in bi za vlagatelja oziroma nominirane odgovorne projektante upošteval dokazila, ki jih je pridobil v predhodnih postopkih oddaje naročil, bi po vlagateljevem mnenju ugotovil, da njegova ponudba ni nepopolna temveč v celoti izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije. Ob zapisanem vlagatelj izraža še prepričanje, da naročnikova zahteva po predložitvi referenc za projektiranje voziščih konstrukcij na glavnih cestah s predmetom javnega naročila sploh ni povezana; v projektni nalogi naj namreč ne bi bila predvidena ureditev niti ene glavne ceste.
Vlagatelj dalje pojasnjuje, da je sodeloval že v več postopkih javnega naročanja z naročnikom, pri čemer vprašanje neizpolnjevanja obravnavanega pogoja ni bilo nikoli sporno. Vlagatelj je za naročnika tudi že izvajal storitve, ki so istovrstne razpisanim, in kot dokazila priložil tudi identične referenčne projekte, njegova ponudba pa ni bila nikoli izločena. S tem v zvezi vlagatelj opozarja, da je naročnik, kot gospodarski subjekt, enostransko in nedopustno spremenil poslovne običaje in prakso, vzpostavljeno med strankama. Vlagatelj je zaupal v prakso, vzpostavljeno med njim in naročnikom in zato v ponudbi ni dokazoval in prilagal drugih referenčnih projektov za odgovorne projektante, čeprav z njimi razpolaga. Vlagatelj zato ne more in ne sme trpeti posledic enostranskega odstopa od vzpostavljene prakse. Izpodbijana odločitev je torej protipravna, saj nasprotuje poslovnim običajem in dosedanji praksi med strankama, upoštevaje 12. člen "OZ" pa vlagateljeva ponudba ni bila nepopolna, kar je spregledala tudi Državna revizijska komisija. Pri tem vlagatelj opozarja, da svojih interesov ni mogel varovati prej (npr. v predhodnem revizijskem postopku), saj praksa Državne revizijske komisije onemogoča izbranemu ponudniku, da bi se naročniku v postopku revizije pridružil kot stranski intervenient.
Podredno vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba v spornem delu formalno nepopolna. Vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na prakso Državne revizijske komisije, pri čemer izpostavlja, da z odpravo formalne nepopolnosti zahtev razpisne dokumentacije ne bi izpolnjeval na drugačen način, kot pred dopolnitvijo - vlagatelj bi za iste kadre zgolj preložil oziroma dopolnil reference, ki so v celoti že obstajale pred rokom za oddajo ponudb in ki so že bile predložene v predhodnem, istovrstnem postopku javnega naročila. Vlagatelj ob tem navaja še, da je zaupal v dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in zato ne sme trpeti škodljivih posledic.
Vlagatelj kot slednje navaja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pri Inštitutu za gospodarsko pravo Maribor naročil pravno mnenje glede statusa njegove ponudbe. Iz mnenja, ki ga vlagatelj prilaga zahtevku in na katerega se v celoti sklicuje, med drugim izhaja, da je vlagateljeva ponudba popolna ali kvečjemu formalno nepopolna.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila ter vse kasnejše naročnikove odločitve, sprejete na tej podlagi, ravno tako pa zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Na naročnikov poziv z dne 4.3.2011 je vlagatelj z vlogo z dne 8.3.2011 svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.
Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom št. 411-15/2009-96 z dne 23.3.2011, s katerim je tega v celoti zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.
V obrazložitvi dokumenta naročnik glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na odločitev Državne revizijske komisije v sklepu št. 018-8/2011-2, izpostavlja, da si vlagatelj navedeno odločitev razlaga po svoje - Državna revizijska komisija naročniku ni imela namena naložiti takšnega ravnanja, kot ga zatrjuje vlagatelj (obveznost označitve vlagateljeve ponudbe za formalno nepopolno ter obvezo k upoštevanju njene dopolnitve), saj tega glede na svoja zgolj kasatorična pooblastila niti ne more storiti. Državna revizijska komisija je naročnika jasno in nedvoumno napotila k spoštovanju načela enakopravnosti med ponudniki, glede na svoje ugotovitve o tem, da naročnik tega pri ocenjevanju prispelih ponudb ni upošteval.
Glede izpolnjevanja kadrovskega pogoja naročnik izpostavlja, da je vlagatelj v svoji prvotni ponudbi v obrazcu št. 8 kot odgovorna projektanta s področja načrtovanja voziščnih konstrukcij nominiral izključno in povsem nedvoumno zgolj J.C. in T.Z. Državna revizijska komisija je v sklepu 018-8/2011-2 ugotovila, da iz vlagateljeve ponudbe nedvomno izhaja neizpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije glede kadrovskega pogoja pod točko 7, saj nominirana projektanta za področje načrtovanja voziščnih konstrukcij ne izkazujeta ustreznih referenc. Vlagateljevo sklicevanje na druge kadre ni upoštevno, saj vlagatelj teh ni nominiral kot svojih strokovnjakov na navedenem področju in jih naročnik zato ne sme upoštevati. Naročnik pojasnjuje še, da bi vlagateljeva ponudba ostala nepopolna tudi v primeru, če bi sporen kadrovski pogoj lahko nominirana strokovnjaka izpolnjevala skupno, saj tudi tako nimata zadostnega števila potrebnih referenc (J.C. nima nobene, T.Z pa le eno ustrezno referenco).
Glede neupoštevanja uradnih evidenc naročnik izpostavlja, da ni dolžan voditi nikakršne evidence o referencah vseh ponudnikov, ki so sodelovali v njegovih postopkih oddaje javnih naročil, kot tudi, da ni dolžan upoštevati podatkov iz uradnih evidenc, temveč to lahko stori. Naročnik izpostavlja tudi, da je vlagatelj tisti, ki sprejme odločitev o tem, s katerimi od referenčnih poslov, ki ustrezajo naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, bo izkazoval svojo kadrovsko sposobnost. Pri tem naročnik ne more in ne sme sam določiti, katere referenčne posle, četudi so bili izvedeni pri njem, bo upošteval, če se ponudnik nanje v svoji ponudbi ne sklicuje.
Glede kršitev poslovnih običajev, uzanc in prakse, vzpostavljene med strankama, naročnik navaja, da vlagatelju ne more oporekati glede tega, da njegov kader nima vrste drugih referenčnih projektov, ki v celoti zadostujejo razpisnim pogojem, saj teh niti ne pozna; nesporno pa je, da vlagatelj domnevnih referenc ni navedel. Naročnik izpostavlja tudi, da bi vlagatelj prav zato, ker ima domnevno toliko referenc, moral vedeti, da se navedba referenc ne more domnevati in je pravilna predložitev teh zelo pomemben del javnega naročanja. Vlagatelj naročnika v tem delu očitno napeljuje na nezakonito ravnanje in neupoštevanje splošnih načel javnega naročanja, kot so načelo enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti javnega naročanja. Naročnik bi moral namreč vlagatelja "pozitivno diskriminirati" na podlagi predhodnih medsebojnih poslovnih izkušenj, kar pa nedvomno ni niti bistvo niti cilj javnega naročanja in zakonodaje na tem področju. Uporaba določila 12. člena "Obligacijskega zakonika" ne more biti upoštevana v kontekstu javnih naročil, saj glede na temeljna načela javnega naročanja vlagatelj ne more staviti na morebitne predhodne odnose z naročnikom in mimo določil razpisne dokumentacije ter zakona povzemati določenih veljavnih "vzorcev", po katerih bi se glede na predhodna ravnanja moral ravnati naročnik. Vsako javno naročilo je postopek zase in mora biti kot tak tudi voden, upoštevaje določila področne zakonodaje. Dovolitev nastajanja "ustaljenih praks" med naročniki in samo določenimi potencialnimi ponudniki, ki bi že prej poslovali za naročnikom, bi trg javnih naročil nedvomno zapirala in omejevala ter bi predstavljala kršitev ZJN-2.
Glede uporabe instituta formalne nepopolnosti se naročnik sklicuje na prakso Državne revizijske komisije, pri čemer navaja, da nima nobene pravne podlage, da bi vlagatelja pozval, da svojo ponudbo dopolni na način, kot ga predlaga vlagatelj, to je s pozivom vlagatelju, katere izmed navedenih strokovnjakov s področja cestne infrastrukture imenuje tudi kot strokovnjake s področja voziščnih konstrukcij in zanje predloži (med drugim) izpolnjen obrazec številka 9. Naročnik izpostavlja, da zgolj na podlagi tega, da je sedaj predlagan kader naveden v ponudbi v drugih delih (obrazcih), ne izhaja, da je iz vlagateljeve ponudbe (vsaj deloma) razvidno, da bi s tem kadrom vlagatelj izpolnjeval sporni pogoj. Vlagateljeva ponudba je bila po naročnikovem mnenju že ob predložitvi vsebinsko nepopolna, ne pa zgolj formalno nepopolna. Strokovnjaka, ki ju je vlagatelj nominiral v svoji ponudbi, ne izkazujeta treh elaboratov v zadnjih petih letih s področja dimenzioniranja zgornjih ustrojev glavnih cest. Naročnik ni bil dolžan predpostavljati, da bi navedene reference lahko izpolnjeval katerakoli drugi izmed strokovnjakov, ki jih vlagatelj navaja v svoji ponudbi za področje cestne infrastrukture, zato je tudi stališče slednjega glede naročnikove dolžnosti uporabe instituta formalne nepopolnosti nesmiselno in napačno. V kolikor bi namreč sprejeli stališče, da bi moral naročnik pri vsakem javnem naročilu oziroma prejeti ponudbi dopuščati možnost obstoja morebitnih drugih referenc pri vseh kadrih, ki jih potencialni ponudniki v svojih ponudbah navedejo, ne glede na to, da iz ponudbe slednje v ničemer ne izhaja, bi namreč prišli v povsem absurdno situacijo; vsi potencialni ponudniki bi namreč lahko dejansko vlagali "bianco" ponudbe in seveda računali na to, da jih bodo naročniki pozivali k dopolnitvi njihovih ponudb v okviru instituta formalne nepopolnosti. Naročnik bi z dovolitvijo, da vlagatelj za izpolnjevanje spornega kadrovskega pogoja z dopolnitvijo ponudbe spremeni osebe, ki jih je prvotno navedel v ponudbi, kršil ZJN-2, saj bi s tem vlagatelju omogočil, da iz nepravilne (in s tem nepopolne) naredi pravilno (popolno) ponudbo.
Vlagatelj je z vlogo z dne 30.3.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je tudi dodatno predstavil svoja stališča v zadevi, pri čemer pa novih dejstev in dokazov ni navajal oziroma predlagal.
Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 5.4.2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 6.4.2011.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi revizijskih navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede popolnosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil iz razloga, ker po njegovem prepričanju iz nje nedvoumno izhaja neizpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila pod zaporedno številko 7 razdelka "Kadrovski pogoji". Vlagatelj temu nasprotuje in zatrjuje popolnost svoje ponudbe, podredno pa njeno formalno nepopolnost.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila pod zaporedno št. 7 razdelka "Kadrovski pogoji" gre tako ugotoviti, da je naročnik zahteval, da ponudnik zagotovi najmanj dva odgovorna projektanta za področje načrtovanja voziščnih konstrukcij, ki morata izkazovati "3 (tri) elaborate v zadnjih 5 (petih) letih s področja dimenzioniranja zgornjih ustrojev glavnih cest".
Državna revizijska komisija v tej zvezi pojasnjuje, da naročnik tako postavljenega pogoja ni spreminjal s svojimi pojasnili, zato je tega v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb potrebno upoštevati v vsebini, kot je bila določena v razpisni dokumentaciji in predstavljena zgoraj. S strani vlagatelja zatrjevano dejstvo, da je naročnik dodatno pojasnil in omilil nek drug pogoj razpisne dokumentacije (ki se nanaša na področje projektiranja signalno varnostnih naprav železniških prog), je v tej zvezi brezpredmetno, saj naročnik z razpisno dokumentacijo omenjenih pogojev med seboj ni povezal, vlagatelj pa ravno tako ni uspel utemeljeno izkazati, kako naj bi sprememba omenjenega pogoja povzročila nejasnost na tem mestu obravnavanega pogoja. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.
V zvezi z revizijskimi navedbami o tem, da obravnavni pogoj ni povezan s predmetnim javnim naročilom, je potrebno vlagatelja opozoriti, da skladno z določili šestega odstavka 12. člena ZRPJN po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker vlagatelj obstoja slednjih okoliščin niti ne dokazuje, sporni pogoj pa je bil vlagatelju nedvomno znan že pred potekom roka za oddajo ponudb, vsebinska obravnava predstavljenih revizijskih navedb v sedanji fazi postopka oddaje javnega naročila ni dopustna.
Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta v njej med drugim predložil tudi Razpisni obrazec št. 8, na katerem je kot odgovorna projektanta za področje načrtovanja voziščnih konstrukcij navedel J.C. in T.Z. Na navedeni področji vlagatelj, sledeč njegovi ponudbi, ni nominiral nobene druge osebe, tako pa tudi ne D.O., A.J. ali T.M., ki jih navaja v svojem revizijskem zahtevku. Dejstvo, da so bile navedene osebe sicer nominirane na drugih področjih javnega naročila (oseba T.M. niti ne kot odgovorni vodja, temveč zgolj kot projektant, naveden na razpisnem obrazcu 8a - Spisek ostalih, ki bodo sodelovali pri izvedbi pogodbe), je v tej zvezi brezpredmetno, saj je naročnik z razpisno dokumentacijo ta področja (ne glede na morebitne povezave med njimi) ločil od področja načrtovanja voziščnih konstrukcij, iz vlagateljeve ponudbe pa ne izhaja, da bi bile osebe D.O., A.J. ali T.M. s strani vlagatelja nominirane tudi za to področje. Ob upoštevanju navedenega so brezpredmetne in v zadevi neupoštevne tudi reference omenjenih oseb, kot naj bi izhajale iz vlagateljeve ponudbe oziroma kot jih vlagatelj zatrjuje v svojem revizijskem zahtevku. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.
Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre dalje ugotoviti, da je pri strokovnjakinji J.C. vlagatelj kot referenčna dela navedel izdelavo treh elaboratov za dimenzioniranje voziščne konstrukcije na osnovi izvedenih geoloških raziskav, in sicer na cestah R1-212/1119 Sodražica - Nova vas, R3-208/1060 Gračišče - Sočerga ter R2-409/0306 Postojna - Razdrto. Pri strokovnjaku T.Z. je vlagatelj kot referenčna navedel dela, ki naj bi jih nominirani strokovnjak izvajal v zvezi s cesto G1-6/0341 Prem - Ilirska Bistrica, skozi Topolc, R3-676/2212 Kapele ter R1-228/1291 Spuhlja - Zavrč.
Vlagatelj je v svoji ponudbi torej jasno navedel, s katerimi referenčnimi deli želi izkazovati usposobljenost nominiranih kadrov (in s tem tudi svojo kadrovsko sposobnost), zgolj v predloženi ponudbi navedena referenčna dela pa so tako lahko tudi predmet obravnave v okviru presoje popolnosti njegove ponudbe. S strani vlagatelja zatrjevano dejstvo, da naj bi nominirana strokovnjaka J.C. in T.Z. izvedla že več del, ki ustrezajo razpisanim zahtevam, med temi pa tudi več del za samega naročnika, je v tej zvezi brezpredmetno - vlagatelj takšnih, domnevno obstoječih referenc, v svoji ponudbi ni navajal in se nanje v izkaz usposobljenosti nominiranih kadrov ni nikjer skliceval. Naročnik posledično obstoja takšnih referenc, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, ni bil upravičen ali dolžan ugotavljati ali preverjati niti v morebitnih svojih evidencah (oz. v okviru dokumentacije za njega že izvedenih javnih naročil) niti ni bil s tem v zvezi upravičen ali dolžan vlagatelja pozivati h kakršnikoli dopolnitvi njegove ponudbe. Zapisano velja ne glede na zatrjevano obstoječe poslovne običaje, uzance in prakse med vlagateljem in naročnikom, saj je naročnik ne glede na te dolžan zagotoviti skladnost vsakokratnega, tako pa tudi predmetnega postopka oddaje javnega naročila s predpisi o javnem naročanju. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ponovno, tako kot je to že bilo ugotovljeno v njenem Sklepu št. 018-8/2011-2 z dne 20.1.2011, ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika nedvomno izhaja neizpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila pod zaporedno št. 7 razdelka "Kadrovski pogoji". Vlagatelj s svojo ponudbo namreč ne izkazuje usposobljenosti strokovnjakov, ki ju je nominiral kot odgovorna projektanta za področje načrtovanja voziščnih konstrukcij, saj se reference, ki jih v ponudbi navaja za omenjena strokovnjaka, z izjemo ene (cesta G1-6/0341 Prem - Ilirska Bistrica) vse nanašajo na regionalne ceste in ne na glavne ceste, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji.
Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da ugotovljene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti za formalno nepopolnost - vlagatelj je v svoji ponudbi namreč jasno in nedvoumno navedel, katera kadra nominira za področje načrtovanja voziščnih konstrukcij, ravno tako pa je v svoji ponudbi jasno in nedvoumno navedel, s katerimi referencami nominiranih kadrov izkazuje izpolnjevanje pogoja iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila pod zaporedno številko 7 razdelka "Kadrovski pogoji". Ker je bilo ob obravnavi navedenih referenc ugotovljeno, da iz njih izhaja neizpolnjevanje obravnavanega pogoja, bi dopustitev dopolnitve vlagateljeve ponudbe z navajanjem ali upoštevanjem drugih referenc ali kadrov pomenilo dopustitev drugačnega načina izpolnjevanja obravnavanega pogoja in spremembo vlagateljeve ponudbe iz (vsebinsko) nepopolne v popolno, kar pa ne bi bilo v skladu z naravo instituta odprave formalnih pomanjkljivosti ponudbe, kot je urejen v 78. členu ZJN-2 (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-092/2008).
Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da bi bila njegova ponudba, predložena v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila, popolna ali pa zgolj formalno nepopolna. Posledično vlagatelj ni uspel izkazati niti nezakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe in o tem, da se predmetno javno naročilo ne odda nobenemu izmed ponudnikov, ki sta v okviru postopka oddala svoji ponudbi.
Na podlagi določil 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija zato vlagateljev revizijski zahtevek z dne 28.2.2011 zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 26.4.2011
Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor,
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana.