018-077/2011 Dars, d.d.

Številka: 018-077/2011-12

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava pomožnih materialov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj INPOS, d.o.o., Opekarniška cesta 2, Celje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 29. 4. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 28. 2. 2011 se delno ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu 2 "Gradbeni materiali", kot je razvidna iz dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 402-8/2011-MS-370/10-4 z dne 15. 2. 2011.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2.980,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30. 11. 2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je naročnik dne 7. 12. 2010 objavil na portalu javnih naročil pod številko JN11854/2010, dne 11. 12. 2010 pa še v Uradnem listu EU pod številko 2010/S 241-368228. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 19. 1. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe, izmed katerih je v obeh sklopih kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika IMEXA, d.o.o., Zaloška cesta 163, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 2. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita naslednje nepravilnosti:
Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 izločiti kot nepopolno, saj je izbrani ponudnik pod številko 31 v ponudbenem predračunu ponudil artikel MOBIHEL 2K AKRIL, ki ga na našem trgu zaradi prevelike vsebnosti topil ni dopustno prodajati.
Naročnik v obvestilu o oddaji naročila ni ustrezno obrazložil svoje odločitve, niti ni navedel ugotovitev in razlogov zanjo. Vlagatelj navaja, da je utemeljeno zahteval dodatno obrazložitev, zato naročnik ni imel podlage za zavrženje zahteve.
Za blago iz sklopa 1 je bilo v točki V. 4 "Vrste in tehnične značilnosti blaga" določeno, da mora ponudnik predložiti dokumente, ki jih določa Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 11/2001 in spremembe; v nadaljevanju: ZFfS), in sicer da je registrirano pri pristojnem organu, razvrščeno, pakirano, označeno in opremljeno z etiketo z navodilom za uporabo v skladu s predpisi o nevarnih snoveh in pripravkih ter v skladu s podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi ZFfS. Izdelki morajo biti skladni tudi z zakonom o biocidnih proizvodih in zakonom o kemikalijah. Podzakonski predpis, na katerega se sklicuje naročnik, je tudi pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine in na tej podlagi mora imeti vsako podjetje, ki daje v promet proizvode, ki sodijo pod ZFfS, zaposleno osebo, ki ima pridobljeno potrdilo o znanju iz fitomedicine. Vlagatelj navaja, da izpolnjuje naročnikove zahteve, ostali ponudniki, ki so se v 1. sklopu uvrstili pred vlagatelja, pa nimajo zaposlene osebe, ki bi imela zahtevano potrdilo o pridobitvi znanj iz fitomedicine, česar naročnik sploh ni preverjal.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in sklopu 2, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 15. 3. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da je v obvestilu o oddaji naročila navedel vse potrebne razloge, na podlagi katerih je sprejel odločitev, zato dodatna obrazložitev ni bila potrebna oziroma utemeljena.
V zvezi z očitki v sklopu 1 naročnik navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji niti v kakršnemkoli dodatku k razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki predložijo dokument, ki bi izkazoval, da imajo zaposleno osebo z izpitom za promet FFS, izbrani ponudnik pa je predložil vso ustrezno dokumentacijo za ponujeno blago.
V sklopu 2 naročnik navaja, da je Mobihel znamka avtoreparaturnih avtolakov, ki jo proizvaja podjetje Helios. Naročnik je zahteval dvokomponentni (2K) avtolak, teh pa je več vrst. Znamko Mobihel tržijo v več kot štiridesetih državah. Ker velik delež prodaje plasirajo na trg EU, so leta 2006 na tržišča poslali nov "low VOC compliant" program, ki v celoti ustreza predpisom.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 23. 3. 2011), je naročnik z dopisom z dne 25. 3. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 30. 3. 2011 na Državno revizijsko komisijo vložil pripravljalno vlogo, v kateri prereka navedbe naročnika in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom z dne 6. 4. 2011 proizvajalca avtolakov, družbo Helios, d.o.o., Domžale, prosila za pojasnila glede VOC vrednosti posameznih avtolakov.

Dne 11. 4. 2011 je Državna revizijska komisija prejela pripravljalno vlogo izbranega ponudnika, v kateri ta pojasnjuje, da je v njegovem odgovoru na zahtevek za revizijo prišlo do tipkarske napake, saj naj bi VOC vrednost avtolaka "MOBIHEL 2K brezbarvni lak anti scratch", ki ga ponuja, znašala 580 g/l, ne pa 420 g/l, pri čemer naj bi bila mejna vrednost VOC za to vrsto avtolakov 840 g/l.

Dne 18. 4. 2011 je Državna revizijska komisija prejela pojasnila proizvajalca avtolakov Helios, d.o.o., Domžale glede VOC vrednosti avtolakov in mejnih vrednosti za posamezne vrste avtolakov.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 20. 4. 2011 posredoval drugo pripravljalno vlogo, v kateri podaja dodatna pojasnila v zvezi z avtolakom, ki naj bi ga ponudil izbrani ponudnik.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo delno ugodila in razveljavila odločitev naročnika v 2. sklopu, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 pod postavko 31 ponudbenega predračuna ponudil artikel "MOBIHEL 2K AKRIL", ki naj ga ne bi bilo dopustno tržiti na evropskih trgih, in sicer zaradi previsoke vsebnosti topil.

Te vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimerne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je pogoje, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, določil v V. poglavju razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije), kjer je v točki V.6 med drugim določil naslednjo zahtevo za ponujeno blago:

"Kakovost blaga mora ustrezati veljavnim standardom in tehničnim predpisom, blago mora biti varno za uporabo in prijazno okolju, kjer je to mogoče, iz razgradljivih materialov. Blago mora imeti na embalaži deklaracijo, ki mora biti skladna z vsebino. Blago, nevarno okolju, mora biti opremljeno z opozorilom za pravilno rokovanje in uporabo."

Iz citiranega določila razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval takšno blago, ki mora ustrezati veljavnim standardom in tehničnim predpisom. Blago, ki ga glede na veljavne standarde in tehnične predpise ni dopustno prodajati, ne ustreza citirani določbi; ponudba, ki vsebuje takšno blago, pa ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je med strankami sporno, ali je artikel pod številko 31 v sklopu 2 (tabela (E) - barve in kemični izdelki), ki ga ponuja izbrani ponudnik, glede na določila smernice 2004/42/EC dopustno prodajati na slovenskem trgu.

Kot pojasnjuje proizvajalec avtolakov, družba Helios, d.o.o., Domžale, ta proizvaja dve skupini izdelkov na področju avtoreparaturnih premazov, in sicer:

1. MOBIHEL 2K akrilni avtolak, ki spada v skupino proizvodov, za katere je zahtevana mejna VOC vrednost po smernici 2004/42/EC največ 420 g/l. Ker imajo ti proizvodi višje VOC vrednosti od zahtevane, trženje v državah EU ni dovoljeno.
2. MOBIHEL 2K brezbarvni laki - v to skupino sodijo različni tipi brezbarvnih lakov, ki se glede na smernico 2004/42/EC uvrščajo v dve skupini, in sicer z zahtevano VOC vrednostjo do 420 g/l ali do 840 g/l.

Ob tem je proizvajalec avtolakov še pojasnil, da se avtolak "MOBIHEL 2K 2:1 brezbarvni lak antiscratch" uvršča v skupino e) tabele B iz aneksa II smernice 2004/42/EC, ki je definirana kot "specialni premazi" in za katero znaša mejna vrednost 840 g/l. Ker ima ta avtolak VOC vrednost 580 g/l, je izdelek v skladu s smernico in se lahko trži tudi na področju EU.

Glede na citirana pojasnila je treba v predmetnem revizijskem postopku ugotoviti, kateri avtolak ponuja izbrani ponudnik pod postavko 31 v tabeli E) "Barve in kemični izdelki" iz sklopa 2. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je izbrani ponudnik pod to postavko ponudil avtolak "Mobihel 2K akril", katerega VOC vrednost je 680 g/l, medtem ko naj bi mejna vrednost znašala 420 g/l. Izbrani ponudnik nasprotno zatrjuje, da je pod to postavko ponudil avtolak "Mobihel 2K brezbarvni lak anti-scratch", katerega VOC vrednost je 580 g/l, mejne vrednosti za te vrste avtolakov pa naj bi znašale 840 g/l.

Čeprav je izbrani ponudnik svojemu pojasnilu priložil ponudbo trgovine Mavrica, iz katere je razvidno, da je ta trgovina izbranemu ponudniku dne 8. 3. 2011 dala ponudbo za avtolak "Mobihel 2K akril lak BB anti-scratch", Državna revizijska komisija ugotavlja, da pojasnilu izbranega ponudnika ni mogoče slediti. Najprej je namreč treba ugotoviti, da je predračun trgovine Mavrica datiran na 8. 3. 2011, medtem ko je bil rok za predložitev ponudb 19. 1. 2011, zahtevek za revizijo pa je bil vložen dne 28. 2. 2011. Predračun je torej nastal po poteku roka za predložitev ponudb in po vložitvi zahtevka za revizijo, zato na njegovi podlagi ni mogoče ugotavljati, kateri avtolak je izbrani ponudnik dejansko ponudil v ponudbi.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta v postavki 31 v tabeli E) "Barve in kemični izdelki" iz sklopa 2 ponudil artikel z oznako "MOBIHEL 2K akrilni lak". Zgolj na podlagi tega opisa Državna revizijska komisija ni mogla nedvoumno ugotoviti, ali izbrani ponudnik pod to postavko ponuja avtolak "Mobihel 2K akril MIX" ali avtolak "Mobihel 2K akril lak BB anti-scratch". Vendar pa je izbrani ponudnik v svoji ponudbi za vsako postavko predložil tudi slike ponujenih artiklov, pri čemer je za pozicijo 31 sklopa 2 "Gradbeni material" - tabela E) "Barve in kemični izdelki" jasno razvidno, da je pod to postavko ponudil avtolak "Mobihel 2K akrilni autolak MIX". Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika nedvoumno razvidno, da pod postavko 31 ponuja avtolak "Mobihel 2K akril MIX". Pojasnilo izbranega ponudnika, da pod to postavko ponuja avtolak "Mobihel 2K akril lak BB anti-scratch", je zato treba obravnavati kot nedopustno spremembo ponudbe.

Ker iz ponudbe nesporno izhaja, da je izbrani ponudnik pod postavko 31 ponudil avtolak "Mobihel 2K akril MIX" in ker je tako iz pojasnila proizvajalca avtolakov Helios, d.o.o., Domžale, kot tudi iz pojasnila samega izbranega ponudnika razvidno, da VOC vrednost tega avtolaka presega mejne vrednosti, zaradi česar ga tudi ni dopustno tržiti v EU, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve iz točke V.6 iz V. poglavja razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije). Naročnik zato ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2 "Gradbeni materiali" ne bi smel obravnavati kot primerne in popolne in bi jo moral v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe v zvezi z izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Tretji odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja. Tretji odstavek 79. člena ZJN-2 torej določa, da morajo biti za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izpolnjeni naslednji pogoji:

- odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
- zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila mora vsebovati jasno navedbo o tem, kaj naj dodatna obrazložitev vsebuje, in
- zahteva za izdajo dodatne obrazložitve mora biti vložena pravočasno, in sicer v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je vlagatelj odločitev o oddaji javnega naročila prejel dne 17. 2. 2011, dodatno obrazložitev pa je zahteval z vlogo z dne 18. 2. 2011, torej pravočasno. Vendar pa za izdajo dodatne obrazložitve nista bila izpolnjena preostala dva pogoja, določena v 1. in 2. alineji prejšnjega odstavka. Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 15. 2. 2011 je namreč vsebovala razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in prednosti ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila navedel, kateri ponudniki so predložili pravočasne ponudbe. Za vsako od ponudb je naročnik v preglednici navedel ponudbene cene za 1. in 2. sklop. V nadaljevanju obrazložitve svoje odločitve je naročnik pojasnil, da je ponudbe v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 razvrstil glede na merilo, pri čemer je najcenejšo, ponudbo izbranega ponudnika, podrobno preveril in ocenil kot popolno. Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila je torej razvidno, da je prednost izbrane ponudbe njena cenovna ugodnost (edino merilo je bila najnižja cena - točka II.5 razpisne dokumentacije) oz. da je razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe dejstvo, da je njegova ponudbena cena višja.

Po drugi strani vlagateljeva zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve ni vsebovala jasne navedbe o tem, kaj naj dodatna obrazložitev pravzaprav vsebuje. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 18. 2. 2011, s katero je zahteval izdajo dodatne obrazložitve, naročniku postavil tri vprašanja:

1. Ali ste preverili pri izbranem ponudniku, če ima zaposlenega delavca, ki ima izpit za promet FFS, izdanega s strani Ministrstva za kmetijstvo"
2. Ali je bilo ponudnikom dovoljeno, da pri zahtevi po komercialnem nazivu artikla prepišejo naziv artikla, ki ga je navedel naročnik, kljub izrecni zahtevi po vnosu komercialnega imena artikla posameznega ponudnika"
3. V čem je bila ponudba vlagatelja v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika manj ugodna"

Iz obrazložitve vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev je razvidno, da se postavljena vprašanja ne nanašajo na razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe oz. na prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Prvo vprašanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije. Ker je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da je ponudbo izbranega ponudnika podrobno preveril in ocenil kot popolno (da je torej ugotovil izpolnjevanje vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije), ni jasno, kakšno dodatno pojasnilo v zvezi s kadrovsko strukturo izbranega ponudnika je pričakoval vlagatelj. Prvo vprašanje zato vsebinsko ne sodi v zahtevo za dodatno obrazložitev, temveč je lahko predmet vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in posledično predmet postopka pravnega varstva, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo. Drugo vprašanje se ne nanaša ne na ponudbo vlagatelja ne na ponudbo izbranega ponudnika, temveč na razlago razpisne dokumentacije, kar glede na 81. člen ZJN-2 sodi v fazo pred potekom roka za predložitev ponudb. Tretje vprašanje od naročnika sicer zahteva odgovor na vprašanje, v čem je bila ponudba vlagatelja v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika manj ugodna, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da so glede na dejstvo, da je naročnik navedel ponudbene cene posameznih ponudnikov v obeh sklopih in da je bilo edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja cena, razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe povsem jasni, vprašanje pa brezpredmetno.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve tretjega odstavka 79. člena ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da nihče od ponudnikov, katerih ponudbe so v 1. sklopu glede na merila ugodnejše od njegove, nima zaposlene osebe, ki bi imela zahtevano potrdilo o pridobitvi znanj iz fitomedicine.

Vlagateljeve revizijske navedbe, da ponudniki (med njimi tudi izbrani ponudnik) nimajo ustrezne kadrovske sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, je treba presojati z vidika 45. člena ZJN-2, ki v točkah b) in e) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične oz. kadrovske sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo, ter z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje. V zvezi s temi določbami je treba opozoriti, da je naročnik tisti, ki mora glede na naravo, količino ali pomembnost predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji določiti, kakšno izobrazbeno strukturo oz. strokovno usposobljenost zahteva za posamezne kategorije oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naj bi zahteva, da morajo imeti ponudniki zaposleno osebo, ki ima potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine, izhajala iz točke V.4 razpisne dokumentacije (Vrste in tehnične značilnosti blaga). V tej točki je naročnik določil:

"Ponudnik mora v ponudbi ali v prilogi ponudbe za vsak sklop posebej označiti proizvajalca blaga s tehnično oznako vrste blaga, ki ga nudi v predračunu. Kjer je to mogoče, navede tudi trgovsko ime blaga (zemlja za rože, gnojila, redčila, barve in podobno). Naveden mora biti tudi način pakiranja (na primer kom / v škatli).

Za blago iz sklopa 1 mora predložiti ustrezne dokumente, ki jih določa Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, 35/07) - da je registrirano pri pristojnem organu, razvrščeno, pakirano, označeno in opremljeno z etiketo z navodilom za uporabo v skladu s predpisi o nevarnih snoveh in pripravkih in v skladu s podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi ZFfS. Dobavljena sredstva morajo imeti vsaj še 6 mesecev roka uporabe. Glede na stopnjo nevarnosti se naročnik tretira kot oseba iz druge alineje prvega odstavka 7. člena ZFfS. Izdelki morajo biti skladni tudi z Zakonom o biocidnih proizvodih (Uradni list RS, št. 61/06) in Zakonom o kemikalijah (Uradni list RS, št. 65/03."

Iz citiranega določila razpisne dokumentacije ne izhaja, da se naročnik sklicuje na Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitofarmacije, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo. Citirana točka se (kot izhaja že iz njenega naslova) nanaša na blago, ne pa na kadrovsko strukturo ponudnikov. V njej je naročnik izrecno določil, katera dokazila, ki se nanašajo na blago, naj bi ponudniki predložili v ponudbi: potrdila o tem, da je blago registrirano pri pristojnem organu, razvrščeno, pakirano, označeno in opremljeno z etiketo z navodilom za uporabo v skladu s predpisi o nevarnih snoveh in pripravkih in v skladu s podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih. Iz določila, da mora biti blago v skladu s podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ni mogoče sklepati, da so morali ponudniki v ponudbi predložiti tudi dokazila, ki se nanašajo na delavce s posebnimi izpiti. Sprejeti takšno razlago bi pomenilo, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti dokazila o izpolnjevanju prav vseh zahtev, ki jih za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi določajo Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih in različni podzakonski akti, izdani na njegovi podlagi, kar bi bilo nesorazmerno glede na predmet naročila, pa tudi nejasno, saj zgolj sklicevanje na določen predpis ne more nadomestiti jasnih določb razpisne dokumentacije o tem, katera konkretna dokazila za dokazovanje konkretnih zahtev morajo ponudniki predložiti v ponudbi. Navsezadnje je treba v predmetnem revizijskem postopku upoštevati tudi to, da je naročnik dokazovanje kadrovske in tehnične sposobnosti določil v točki II.4.4 razpisne dokumentacije, v kateri ni zahteval predložitve dokazil v zvezi s kadrovsko strukturo ponudnika.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je mogoče strinjati z naročnikom, da v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana predložitev dokumentov, ki bi dokazovali, da ima ponudnik zaposleno osebo z izpitom za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da mu bo priznana osnovna, finančna, tehnična in kadrovska sposobnost za izvedbo javnega naročila. Če naročnik, kot v obravnavanem primeru, v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ne zahteva, da imajo zaposleno osebo z izpitom za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi, to pomeni, da z vidika pravil javnega naročanja ni podlage za ugotavljanje nepopolnosti ponudbe. Ne pomeni pa, da dobavitelju blaga ne bo treba upoštevati določil predpisov s področja prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi. Zapisano torej ne pomeni, da naročniku oz. dobavitelju ni treba upoštevati predpisov, ki veljajo za področje izvajanja predmetnega javnega naročila, temveč le to, da Državna revizijska komisija v fazi po izdaji odločitve o oddaji naročila ne more presojati skladnosti ponudbe z zahtevami, ki niso bile izrecno opredeljene kot pogoj v razpisni dokumentaciji.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 2 ne izpolnjuje zahteve iz točke V.6 iz V. poglavja razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije), je v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in razveljavila odločitev naročnika v sklopu 2 "Gradbeni materiali", kot je razvidna iz dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 402-8/2011-MS-370/10-4 z dne 15. 2. 2011. V preostalem delu je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev 1.400,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka z 20 % DDV ter 5.000,00 EUR za revizijsko takso.

Ker je zahtevek za revizijo delno utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT), ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 5.000,00 EUR.

Celotni potrebni stroški vlagatelja znašajo torej 5.960,00 EUR. Ker je zahtevek za revizijo delno utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju ob upoštevanju drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe) priznala stroške v višini 2.980,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 29. 4. 2011

predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana
- IMEXA, d.o.o., Zaloška cesta 163, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana