018-054/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Številka: 018-54/2011-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "[i]zdelava projektne dokumentacije in tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije za izgradnjo in uvedbo informacijskega sistema za vodenje centralne evidence o malem delu" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj UNIKUM, d. o. o., Livarska ulica 7, 1241 Kamnik (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa odvetnica Eva Lavtar, Pod hribom 12, 1235 Radomlje, zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 18. aprila 2011 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 07. januarja 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01805411), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 2.500,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 07. decembra 2010 sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA JAVNEGA NAROČILA št. 430-121/2010/", številka 430-121/2010/1, za izdelavo projektne dokumentacije in tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije za izgradnjo in uvedbo informacijskega sistema za vodenje centralne evidence o malem delu (katere uporabnik bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje), obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo (pod številko objave NMV2682/2010) dne 17. decembra 2010 objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestili o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku sta bili na Portalu javnih naročil objavljeni dne 17. decembra 2010 (pod številko objave NMV2685/2010) oziroma dne 20. decembra 2010 (pod številko objave NMV2693/2010).

Vlagatelj je pred rokom za prejem ponudb (slednji je bil določen na 10. januar 2011 ob 10. uri) dne 07. januarja 2011 priporočeno (s povratnico) na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 07. januarja 2011, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel dne 10. januarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija postopek oddaje zadevnega javnega naročila v celoti razveljavi, oziroma podredno, da se deloma razveljavi posamezne določbe razpisne dokumentacije, da se spremembe objavi in določi nov zakoniti rok za oddajo ponudb. Vlagatelj v zahtevku za revizijo v vsakem primeru predlaga, da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka, naročniku pa predlaga tudi, da zadrži postopek oddaje zadevnega javnega naročila do odločitve "DKom o tem zahtevku".

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
- zatrjuje, da ga posamezne določbe razpisne dokumentacije (še posebej določbe glede oblikovanja meril) postavljajo v neenakopraven in diskriminatoren položaj z ostalimi ponudniki, saj naj bi bila merila določena "diskriminatorno, nesorazmerno", prav tako pa naj ne bi bila povezana s predmetom zadevnega javnega naročila. Vlagatelj pri tem še dodaja, da "merila, ki so postavljena v nasprotju z ZJN-2 onemogočajo, da bi se merile dejanske prednosti njegove ponudbe",
- zatrjuje, da je razpisna dokumentacija naslova "Pogoji za sodelovanje", uvrščenega pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA", nejasna, zaradi česar ne more pripraviti popolne ponudbe,
- zatrjuje, da je naročnik pod poglavjem "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA" določil, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo podal pravočasno, pravilno in sprejemljivo ponudbo ter bo po merilih dosegel najvišje število točk, moral pa bi zapisati, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo podal pravočasno, formalno popolno, sprejemljivo, pravilno in primerno ponudbo ter bo po merilih dosegla najvišje število točk,
- zatrjuje, da je določba razpisne dokumentacije v alineji e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", nejasna, saj naročnik v njej ne definira, za katero leto morajo ponudniki izkazati, da niso izkazali nekrite izgube iz poslovanja,
- zatrjuje, da v alineji e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" razpisne dokumentacije, uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", naročnik ni opredelil, v katerem obdobju mora ponudnik izkazati, da ni imel blokiranih transakcijskih računov,
- zatrjuje, da je v alineji e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" razpisne dokumentacije, uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", naročnik kršil načelo zagotavljanja enakega obravnavanja ponudnikov, saj bi moral od vseh ponudnikov, ne glede na to, ali ti prihajajo iz Republike Slovenije ali iz tuje države, zahtevati enaka dokazila. V kolikor pa tuji ponudniki enakih dokazil v svoji matični državi ne pridobijo, bi moral naročnik (po stališču vlagatelja) od tujih ponudnikov zahtevati enakovredna dokazila iz svoje matične države,
- zatrjuje, da je določba "Reference II : reference sodelujočih na projektu (največ 30 točk)" pod naslovom "Merila", uvrščenim pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA", podana nejasno, nerazumljivo in premalo določno, obenem pa ne omogoča, da bi ponudniki pripravili popolno ponudbo,
- zatrjuje, da je določba četrte alineje naslova "Pogoji za sodelovanje", uvrščenega pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA", nedoločna, saj naročnik ni utemeljil, kaj pomeni pojem "razpoložljivost ponujenih sodelavcev",
- zatrjuje, da je neustrezna opredelitev obdobja, v katerem morajo biti ponujeni strokovnjaki na voljo, saj ni znano, ali bo javno naročilo mogoče izvajati v določenem obdobju,
- zatrjuje, da je nezakonita zahteva naročnika, da si morajo ponudniki sami pridobiti dodatne podatke, pri tem pa naročnik niti ne pove, katere podatke, kje in kako naj si jih ponudniki pridobijo,
- zatrjuje, da mu, upoštevaje "točko K) razpisne dokumentacije", ni jasno, ali lahko predloži originalno izjavo banke ali zgolj originalno izjavo zavarovalnice,
- zatrjuje, da ne pozna pogodbene vrednosti, zato bančne garancije za resnost ponudbe, katere višina bi bila 10 % pogodbene vrednosti, ne more priložiti.

Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 430-121/2010/7, z dne 10. januarja 2011, pozval, da mu posreduje "ustrezno potrdilo o plačilu takse v višini, kot jo določa 22. člen ZRPJN". Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 18. januarja 2011, dne 19. januarja 2011 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo z dne 19. januarja 2011, poimenovano "Dopolnitev zahtevka za revizijo", skupaj s prilogo.

Naročnik je dne 03. februarja 2011 sprejel sklep številka 430-121/2010/18 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je odločil, da se tako zahtevek za revizijo kot tudi predlog vlagatelja, da naročnik izvajanje postopka javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije, zavrneta. Obenem je naročnik zavrnil tudi zahtevek vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da določbe razpisne dokumentacije (še posebej določbe glede oblikovanja meril) vlagatelja postavljajo v neenakopraven in diskriminatoren položaj z ostalimi ponudniki, da so merila določena diskriminatorno in nesorazmerno, oziroma, da merila niso povezana s predmetom zadevnega javnega naročila. Naročnik zavrača tudi zatrjevanja vlagatelja, da je razpisna dokumentacija naslova "Pogoji za sodelovanje" nejasna, ter dodaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo podal popolno ponudbo in bo po merilih dosegel najvišje število točk. V nadaljevanju obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zavrača tudi vse ostale zatrjevane kršitve, ki izhajajo iz zahtevka za revizijo, razloge za zavrnitev zatrjevanih kršitev pa tudi podrobneje pojasnjuje.

Naročnik je dne 14. februarja 2011 sprejel "OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA MALE VREDNOSTI", številka 430-121/2010/19.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 14. februarja 2011, dne 17. februarja 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo z dne 17. februarja 2011, poimenovano "NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO zaradi razveljavitve razpisne dokumentacije in PRVA PRIPRAVLJALNA VLOGA".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-121/2010/21, z dne 22. februarja 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročniku dne 25. februarja 2011 začasno odstopila dokumentacijo in jo (v prilogi spremnega dopisa številka 430-121/2010/33, z dne 11. marca 2011) s strani naročnika ponovno prejela dne 14. marca 2011.

Državna revizijska komisija je vlagatelja in naročnika z dopisom številka 018 - 54 / 2011 - 8, z dne 29. marca 2011, obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj svoj zahtevek za revizijo na pošto priporočeno (s povratnico) oddal dne 07. januarja 2011, to je pred rokom, določenim za prejem ponudb, ki je bil v konkretnem primeru določen na 10. januar 2011 (točka "I.8) ROK ZA SPREJEMANJE PONUDB ALI PRIJAV ZA SODELOVANJE" objave obvestila o naročilu male vrednosti, pa tudi zadnji odstavek točke "8. Postopek za oddajo ponudb:" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE").

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da ga posamezne določbe razpisne dokumentacije (še posebej določbe glede oblikovanja meril) postavljajo v neenakopraven in diskriminatoren položaj z ostalimi ponudniki, saj naj bi bila merila določena "diskriminatorno, nesorazmerno", prav tako pa naj ne bi bila povezana s predmetom zadevnega javnega naročila. Vlagatelj pri tem še dodaja, da "merila, ki so postavljena v nasprotju z ZJN-2 onemogočajo, da bi se merile dejanske prednosti njegove ponudbe".

V povezavi z navedenim iz (48. člena) Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) izhaja, da mora naročnik v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe (kot v konkretnem primeru) v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila, pri čemer pa merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona, če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, pa mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji morajo le-ta biti enaka. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Namen zahteve po vnaprejšnji objektivni in transparentni določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji je po eni strani preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb, po drugi strani pa zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo popolno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, torej takšno ponudbo, ki kar najbolj ustreza ekonomskim pričakovanjem naročnika.

Določba prvega odstavka 48. člena ZJN-2 naročniku v okviru merila ekonomsko najugodnejša ponudba dopušča različna merila, pri čemer merila našteva le primeroma. ZJN-2 s tem daje naročniku (velike) možnosti avtonomnega izbora meril, naročnik pa mora pri tem upoštevati, da morajo biti merila v povezavi s predmetom naročila in oblikovana tako, da upoštevajo dejanske cilje in okoliščine javnega naročila, hkrati pa ne smejo biti v nasprotju z določili ZJN-2. Kot merilo se lahko uporabi samo nek razlikovalni element, če je ob njegovi uporabi pri možnih odstopanjih med ponudniki realno pričakovati določeno stopnjo konkurenčnosti, le-ta pa se da izraziti z lestvico ugodnosti do naročnika. Merila morajo biti povezana samo in izključno s predmetom javnega naročila (z njegovo vsebino, lastnostmi, načinom izvedbe naročila ali njegove uporabe). Kdaj je merilo smiselno povezano z vsebino javnega naročila, oziroma kdaj naj naročnik določen element opredeli kot merilo, je odvisno od presoje vprašanja, ali bo razlikovanje po določenem elementu tudi resnično zagotavljalo prednost pred ostalimi ponudbami pri dejanski in konkretni izvedbi naročila. Merilo mora biti povezano z neko okoliščino, katere večje ali manjše izpolnjevanje se mora odražati pri večji ali manjši ekonomski koristi oziroma prednosti za naročnika pri izvedbi predmeta javnega naročila. Ob tem ne gre prezreti niti sodne prakse Sodišča (Evropske unije), ki je pomemben pravni vir pravnega reda Evropske unije. V zadevi številka C-513/99, Concordia Bus Finland Oy Ab, prej Stagecoach Finland Oy Ab, in Helsingin kaupunki, HKL-Bussiliikenne, je Sodišče (Evropske unije) na primer zapisalo, da se člena 36(1)(a) Direktive 92/50/EGS ne more razlagati tako, da bi vsako izmed meril, ki jih je določil naročnik za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, nujno moralo biti popolnoma ekonomske narave. Ne more biti namreč izključeno, da dejavniki, ki niso le ekonomski, lahko vplivajo na vrednost, ki jo ima ponudba za naročnika (točka 55 omenjene sodbe). Sodišče (Evropske unije) je pri tem dodalo, da samo dejstvo, da so eno izmed meril oddaje javnega naročila, ki ga je uporabil naročnik pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko izpolnila le redka podjetja, še ne prestavlja kršitve načela enakega obravnavanja (točka 85 omenjene sodbe).

V posledici vpogleda v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik pod poglavjem "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA" določil, da sta merili za izbiro "cena in reference I in II", pri čemer ponudniku prinese merilo cena največ 40 točk, merilo reference I in II pa največ 60 točk. Naročnik je ob tem določil število točk glede na odstotkovno vrednost odstopanja ponujene cene od (izračunane) povprečne cene, kot sledi:
- 40 točk prejme ponudba, če je ponudbena cena 21 % ali več nižja od povprečne cene,
- 37 točk prejme ponudba, če je ponudbena cena od 16 % do 20 % nižja od povprečne cene,
- 34 točk prejme ponudba, če je ponudbena cena od 11 % do 15 % nižja od povprečne cene,
- 31 točk prejme ponudba, če je ponudbena cena od 6 % do 10 % nižja od povprečne cene,
- 28 točk prejme ponudba, če je ponudbena cena v območju (+)(-) 5 % od povprečne cene,
- 25 točk prejme ponudba, če je ponudbena cena od 6 % do 10 % višja od povprečne cene,
- 22 točk prejme ponudba, če je ponudbena cena od 11 % do 15 % višja od povprečne cene,
- 19 točk prejme ponudba, če je ponudbena cena od 16 % do 20 % višja od povprečne cene,
- 16 točk prejme ponudba, če je ponudbena cena od 21 % ali več višja od povprečne cene.
Kot izhaja iz odgovora naročnika na vprašanje enega od ponudnikov, objavljenega na Portalu javnih naročil ("Datum objave: 29.12.2010, 09:41"), bo pri merilu cena "naročnik upošteval kot merilo končno ponudbeno ceno, kar pomeni ceno z DDV".

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo primarno izpodbija merilo cena.

Državna revizijska komisija v posledici navedenega ugotavlja, da ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da "naročnik ni natančno opredelil merila cena", oziroma, da merilo cena ni opisano in opredeljeno "dovolj natančno, saj je tabela, s katero je naročnik merilo cena opisal in ovrednotil premalo določna". Iz razpisne dokumentacije po oceni Državne revizijske komisije namreč (dovolj) jasno izhaja, koliko točk bo v odvisnosti od tega, za koliko odstotkov je ponudbena cena bodisi višja bodisi nižja od povprečne cene, po merilu cena prejela posamezna ponudba.

Prav tako ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik "ni oblikoval merila cena na način, ki bi omogočil izbiro dejansko najugodnejše ponudbe", oziroma, da je "merilo cena oblikoval, tako da ne omogoča enakopravne obravnave ponudnikov". Državna revizijska komisija ocenjuje, da je omenjena formula izračuna točk, ki jih ponudba prejme glede na odstotkovno vrednost odstopanja ponujene cene od (izračunane) povprečne cene, sicer resnično dokaj specifična, vendar pa ob tem poudarja zlasti dvoje:
1. ZJN-2 ne določa niti univerzalne formule niti nabora formul, po kateri oziroma po katerih bi se na podlagi najnižje cene posameznim ponudbam dodeljevale točke, niti ne vsebuje vodil glede oblikovanja vsebine posameznih meril postopka oddaje javnega naročila (cenovnih in drugih elementov, medsebojnih razmerij med posameznimi merili oziroma podmerili, relativnega pomena posameznih meril in podobno). Nasprotno. ZJN-2 oblikovanje meril (tudi formul) prepušča naročnikom (zgolj) z omejitvijo, da mora naročnik opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila, pri čemer merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila,
2. merilo cena je potrebno v konkretnem primeru obravnavati v neločljivi povezavi z merilom "reference I in II", saj naročnik zadevno javno naročilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe (z uporabo različnih meril) in ne (le) na podlagi najnižje cene, pa tudi v povezavi z vso preostalo vsebino razpisne dokumentacije (v delih, ki se nanašajo na merila).

Merilo cena je v vsebini, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, vsekakor smiselno povezano z vsebino javnega naročila, prav tako pa (samo po sebi) ni diskriminatorno. Ob obravnavi merila cena v povezavi z merilom "reference I in II" pa se kot zelo pomembna izkaže tudi določba razpisne dokumentacije, po kateri bo v primeru, da dva ali več ponudnikov doseže enako število točk, izbran tisti ponudnik, ki je zbral več točk pri merilu cena, v primeru, da dva ali več ponudnikov pri merilu cena dosežejo enako število točk, pa tisti ponudnik, ki je ponudil najnižjo ceno (tretji odstavek naslova "Merila", uvrščenega pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA"). Ne glede na formulo izračuna točk, ki jih ponudba prejme glede na odstotkovno vrednost odstopanja ponujene cene od (izračunane) povprečne cene, ki jo je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel, bo torej ob predpogoju, da bo po merilu "reference I in II" več ponudnikov doseglo enako število točk, kot najugodnejša izbrana ponudba tistega ponudnika, ki je zbral več točk pri merilu cena oziroma je (pri merilu cena) ponudil najnižjo ceno. Prav tako velja poudariti, da ZJN-2 ne vsebuje več določbe, iz katere bi, kot pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: novela ZJN-2B), izhajala določitev razmerja med ponderji meril (ZJN-2 je namreč določal, da v kolikor naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, merilo cena ne sme biti manj kot 60 % vseh meril, razen za intelektualne storitve, pri katerih merilo cena ne sme biti manj kot 40 % vseh meril). Glede na navedeno vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije v zahtevku za revizijo ni izkazal in dokazal, da bi bilo merilo cena v vsebini, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, diskriminatorno, ko se ga razume v povezavi z merilom "reference I in II" in v povezavi z ostalimi določbami razpisne dokumentacije (zlasti še v povezavi s tretjim odstavkom naslova "Merila", uvrščenega pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA").

Po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj v posledici dosedanje obrazložitve in obrazložitve, ki še sledi, tako v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati in dokazati niti, da bi bilo "nagrajevanje dodatnih referenc" "s ponderjem 60" (odstotkov oziroma točk) neprimerno, saj naj bi dodatne reference ne merile dodatne usposobljenosti ponudnika, ampak naj bi bile zgolj način za pridobivanje dodatnih točk, na račun katerih bi lahko posamezni ponudnik ponudil višjo ceno. Vlagatelj namreč za svoja zatrjevanja ne ponuja nobenih pravno relevantnih dokazov, ki bi zatrjevanja dokazovala, po drugi strani pa je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo prepričljivo izkazal, da merilo "reference I in II", kot je določeno v razpisni dokumentaciji, meri na ekonomsko ugodnost ponudbe na način, da z njim (naročnik) zasleduje "jamstvo boljše kakovosti izvedbe" zadevnega javnega naročila (torej "jamstvo boljše kakovosti" izdelave projektne dokumentacije in tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije za izgradnjo in uvedbo informacijskega sistema za vodenje centralne evidence o malem delu). Reference ponudnika (v smislu uspešno zaključenih preteklih referenčnih del oziroma v smislu uspešne organizacije, ki je bila predpogoj za kvalitetno izvedbo preteklih referenčnih del) so namreč eden od kazalcev kvalitete preteklih del (v navezavi na ponudnika) in eden od pomembnih zelo verjetnih pokazateljev (boljše oziroma kakovostnejše) izvedbe primerljivih storitev v prihodnosti. Z omenjenimi merili naročnik torej zasleduje "jamstvo boljše kakovosti izvedbe" predmeta zadevnega javnega naročila, s tem pa tudi vrednost (ekonomsko ugodnost) ponudbe same. Kvalitetna in strokovna izvedba zadevnega javnega naročila je povezana s (praktičnimi) strokovnimi znanji ponudnika, ki jih je ponudnik potrdil z uspešno izvedenimi dosedanjimi projekti oziroma njihovo uspešno organizacijo, navedeno pa ponudniki izkazujejo tudi z (dodatnimi) referencami, torej z referencami, ki presegajo tiste reference, katerih predložitev je naročnik zahteval v okviru pogojev razpisne dokumentacije. Smiselno enako velja glede referenc sodelujočih na projektu. Navedeno po oceni Državne revizijske komisije tudi pomeni, da je v konkretnem primeru in ob upoštevanju specifičnega predmeta zadevnega javnega naročila dejansko ekonomsko ugodnejša tista ponudba, ki ob (določeni) ponujeni ceni (po merilu cena), upoštevaje uspešno izvedene dosedanje projekte oziroma uspešno organizacijo izvedbe dosedanjih projektov, skozi dodatne reference (kot v konkretnem primeru "reference I in II") izkazuje (še) zelo verjetno potencialno boljšo kakovost izvedbe zadevnega javnega naročila (kar je skladno tudi z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti), posledično pa zmanjšuje možnost (poslovni riziko), da bi zaradi ne dovolj kvalitetne izvedbe predmeta javnega naročila (ob morebiti nižji ponujeni ceni) kasneje, to je pri javnem naročilu za izgradnjo in uvedbo (implementacijo) informacijskega sistema za vodenje centralne evidence o malem delu, prihajalo do nepotrebnih dodatnih stroškov naročnika oziroma morebitnih nepričakovanih in neželenih zapletov. Razmerje med meriloma cena in "reference I in II" torej v konkretnem primeru predstavlja odločitev naročnika, kakšno ceno je v smislu tveganja, ki ga s tem prevzema, (še) pripravljen plačati ponudniku z določenim številom ustreznih (dodatnih) referenc, torej referenc, ki presegajo tiste reference, katerih predložitev je naročnik zahteval v okviru pogojev razpisne dokumentacije. Glede na navedeno vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije v zahtevku za revizijo ni izkazal in dokazal, da merili cena in "reference I in II" v vsebini, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, (gledano v celoti) ne bi merili ekonomske ugodnosti ponudb.

V povezavi z vlagateljevim zatrjevanjem, da je naročnik pri določanju meril "merilu referenca dodelil" "ponder 60, s čimer je želel dati še večjo prednost ponudnikom, ki imajo večje število dodatnih referenc", Državna revizijska komisija pripominja, da se je, kot je to zapisano tudi v Poročevalcu Državnega zbora številka 151/2009, v katerem je bila objavljena novela ZJN-2B, "[r]azmerje 60 : 40 med ceno in ostalimi merili" "v praksi večkrat izkazalo za problematično, saj naročniku onemogoča upoštevanje celotnega življenjskega cikla izdelka, storitve ali gradnje oziroma upoštevanje dolgoročnih stroškov, zato je razmerje med merili prepuščeno presoji naročnika" (komentar k 21. členu ZJN-2B). Prav tako iz omenjenega Poročevalca Državnega zbora (v drugem odstavku na strani 3) izhaja, da se je "zahteva po minimalnem razmerju med ceno in ostalimi merili" "v praksi večkrat izkazala za problematično, saj daje ceni večji pomen kot kakovosti, s čimer se slovenska zakonodaja odmika od evropskega pravnega reda, ki te omejitve ne pozna". ZJN-2B "to anomalijo odpravlja, določitev meril in ponderjev ter s tem povezano odgovornost pa prepušča naročniku". Glede na navedeno vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije v zahtevku za revizijo ni izkazal in dokazal, da bi bilo merilo, kot ga je v konkretnem primeru določil naročnik, v nasprotju z določbami ZJN-2 (zgolj) iz razloga, ker je naročnik "merilu referenca dodelil" "ponder 60" (točk).

Navedenega zaključka ne spreminja niti zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo, da dejstvo, da želi naročnik z nezakonito oblikovanim merilom preferirati tistega, ki bo (kljub temu, da bo ponudil višjo ceno) imel veliko število dodatnih referenc, izhaja tudi iz tega, da je naročnik "v javnem razpisu, ki ga je izvedel pred tem razpisom, določil merilu cena ponder 50 in merilu referenca ponder 50". Zgolj sklicevanje na drug postopek oddaje javnega naročila (katerega vlagatelj v zahtevku za revizijo niti določno ne opredeli) namreč (samo po sebi) ne izkazuje in ne dokazuje morebitne nezakonitosti določitve meril v postopku oddaje tokratnega (torej tega) javnega naročila.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 6) zatrjuje, da morajo biti merila "oblikovana na način, da merijo dejansko ekonomsko ugodnost ponudbe", ne more pa (v smislu splošnega pravila) pritrditi vlagatelju v tem, da merila ne smejo biti "oblikovana na način, ki omogočajo, da se na račun dodatnih referenc izničijo razlike med ponudbami, do katerih pride na podlagi cene". Bistvo je namreč, kot je bilo to zapisano že doslej, da ZJN-2 oblikovanje meril (tudi formul) prepušča naročnikom (zgolj) z omejitvijo, da mora naročnik opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila, pri čemer merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila, pa tudi v tem, da ZJN-2 ne določa več, da bi, v kolikor naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, merilo cena ne smelo biti manj kot 60 % vseh meril (oziroma pri intelektualnih storitvah ne manj kot 40 % vseh meril). Smiselno enak zaključek velja napraviti tudi ob zatrjevanju vlagatelja, da bi moral naročnik "dodeljevati število točk pri merilu cena, glede na odstopanje cene od najnižje cene, ki jo je ponudil določen ponudnik", oziroma, da "je razlika v številu točk, ki jih ponudbene cene prejmejo glede na odstopanja od povprečne cene, premajhno".

V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da merili cena ter "reference I in II" v vsebini, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, ne bi bili smiselno povezani z vsebino (predmetom) javnega naročila, da ne bi merili ekonomske ugodnosti ponudb, da bi vlagatelja postavljali v neenakopraven in diskriminatoren položaj z ostalimi ponudniki, da bi bili določeni "diskriminatorno, nesorazmerno", niti, da bi bili merili cena ter "reference I in II" v vsebini, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, določeni v nasprotju z načeli, na katerih temelji javno naročanje.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je razpisna dokumentacija naslova "Pogoji za sodelovanje", uvrščenega pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA", nejasna, saj naj bi iz njenih določb ne izhajalo, ali naročnik zahteva, da "so reference, ki jih mora izkazovati vsak strokovnjak, ki bo v ponudbi naveden kot sodelavec na projektu, druge reference, ki jih izkazuje ponudnik ali pa lahko strokovnjaki, ki bodo sodelovali na projektu, ponudijo iste reference, kot jih že navaja ponudnik". Vlagatelj zaključuje, da zaradi nejasnosti razpisne dokumentacije ne more pripraviti popolne ponudbe.

V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ob tem pa ugotovila, da je naročnik v naslovu "Pogoji za sodelovanje", uvrščenem pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA", zapisal sledeče:
"â"Ź Ponudnik mora za sodelovanje na projektu izkazati vsaj dve referenci, kot so zahtevane v obrazcu razpisne dokumentacije številka 7. Za izpolnjevanje tega pogoja se v primeru skupne ponudbe, reference ugotavljajo skupno, t.j. se seštevajo.
â"Ź Ponudnik mora za sodelovanje na projektu ponuditi najmanj 4 strokovnjake.
â"Ź Vsak strokovnjak, ki bo v ponudbi naveden kot sodelavec na projektu mora izkazovati vsaj eno referenco kot je zahtevano v obrazcu razpisne dokumentacije številka 8.
â"Ź Ponudnik mora za ponujene strokovnjake z navedbami na obrazcu razpisne dokumentacije številka 8a izkazati razpoložljivost ponujenih sodelavcev za delo na projektu, v skupnem obsegu vsaj 4 človek/mesec za obdobje od 4.2.2011 do 21.3.2011".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v izpostavljenem delu razpisna dokumentacija ni nejasna, ob tem pa smiselno pritrjuje naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke 2 na tretji strani) pojasnjuje, da "bi moral v primeru, če bi zahteval, da lahko ponudnik pogoj za sodelovanje na tem razpisu izpolni le, če imajo strokovnjaki, ki jih bo v ponudbi navedel kot sodelavce, reference na različnih primerljivih storitvah kot ponudnik, to tako določiti. Tega ni določil". Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da je sicer res, da je naročnik tisti, ki mora pripraviti jasno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bodo gospodarski subjekti (ponudniki) lahko oddali popolno ponudbo, pa tudi, da je zastavljanje vprašanj naročniku pravica, ne pa dolžnost gospodarskih subjektov, vendar pa pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da se na podlagi ZJN-2 tudi od gospodarskih subjektov pričakuje določena stopnja aktivnega ravnanja. Takšen zaključek izhaja iz samega namena instituta informacij, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, in štejejo kot del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2), saj v primeru, če ZJN-2 od gospodarskih subjektov ne bi pričakoval določene stopnje aktivnega ravnanja, omenjenega instituta ne bi normiral oziroma ga ne bi normiral na način, kot ga normira (smiselno enak zaključek velja tudi glede objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki izhaja iz 8. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2). Ne gre namreč prezreti niti dejstva, da je lahko posamezna določba razpisne dokumentacije skozi percepcijo naročnika določena jasno, ni pa določena jasno skozi percepcijo posameznega gospodarskega subjekta, ki ima namen pripraviti svojo ponudbo ali pa svojo ponudbo že pripravlja.

Čeprav je Državna revizijska komisija že doslej ugotovila, da v izpostavljenem delu razpisna dokumentacija ni nejasna, Državna revizijska komisija glede na doslej navedeno pripominja, da je imel vlagatelj, če omenjene določbe razpisne dokumentacije ni ocenil kot jasne, pravico in možnost naročniku zastaviti vprašanje oziroma ga zaprositi za dodatno pojasnilo (informacijo), na kakšen način je potrebno razumeti določbe naslova "Pogoji za sodelovanje", uvrščenega pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA" (drugi odstavek 71. člena ZJN-2). V tem delu Državna revizijska komisija v posledici smiselno pritrjuje naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke 2 na tretji strani) navaja, da bi se vlagatelj, v kolikor omenjenih določb razpisne dokumentacije ni razumel ali je bil v dvomu, kako glede na omenjene pogoje pripraviti popolno ponudbo, temu lahko izognil tudi z "zahtevo po dodatnem pojasnilu naročnika, ko bi dana informacija nato skladno z 2.odst.71. člena ZJN-2 postala del razpisne dokumentacije".

V povezavi z zatrjevanjem vlagatelja, da je, "[v] kolikor bo naročnik upošteval iste reference strokovnjaka in ponudnika", "takšen pogoj in merilo naročnika nezakonito, saj z njim naročnik ne ugotavlja dodatne usposobljenosti, ampak meri isto" (zadnji odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), je Državna revizijska komisija v celoti sledila zatrjevanju naročnika, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek točke 2 na tretji strani) zatrjuje, da reference ponudnika izkazujejo (tudi) njegove organizacijske sposobnosti, reference sodelavcev pa njihovo strokovnost, kar pomeni, da "gre za dokazovanje dveh različnih vrst sposobnost, ki sta obe za naročnika, glede na predmet naročila, enako pomembni".

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da "je pri storitvah običajno, da so reference ponudnika v veliki meri odvisne in vezane na reference svojega kadra, saj pri storitveni dejavnosti prednost ponudnika ni v tehnologiji ampak v kadru" (ključen know-how ponudnikov, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, so po stališču vlagatelja namreč "ravno njegovi zaposleni"), vendar pa obenem poudarja, da naročnik ni zahteval, da bi morali biti strokovnjaki (kadri) zaposleni pri ponudniku (kot na to upravičeno v tretjem odstavku točke 2 na tretji strani odločitve o zahtevku za revizijo opozarja tudi naročnik). Kader ponudnika je tako lahko tudi kader, ki ni zaposlen pri ponudniku, temveč je zaposlen drugod, ponudnik pa z njim poslovno sodeluje na drug način, kar pomeni, da kader lahko reference pridobi tudi drugod, ne le (na način, da je zaposlen) pri ponudniku. Ne gre namreč prezreti, da ponudniki v poslovnem prometu na trgu sodelujejo s kadrom, ki ga potrebujejo, na različne načine (sodelujejo lahko s kadrom, ki je zaposlen kje drugje, ne pa pri ponudniku), prav tako pa pri različnih projektih (tudi v smislu postopkov javnega naročanja) lahko zaradi raznih poslovnih razlogov sodelujejo z različnim kadrom (na primer določen kader v nekem obdobju ni na razpolago, z določenim kadrom je v nekem obdobju cenovno oziroma stroškovno gledano ugodneje sodelovati kot v kakem drugem obdobju in podobno).

V posledici celotne dosedanje obrazložitve Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bila merila, kot jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, določena na način, ki ne bi sledil namenu in pomenu, ki bi ga merila za izbiro ponudbe po ZJN-2 morala imeti, niti ni uspel izkazati in dokazati, da bi bila merila, kot jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, določena na način, s katerim bi naročnik nedopustno (nezakonito) preferiral ponudnika, ki bo imel visoko ceno in veliko število referenc (s čimer bi naročnik kršil načelo "gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev").

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je naročnik pod poglavjem "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA" določil, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo podal pravočasno, pravilno in sprejemljivo ponudbo ter bo po merilih dosegel najvišje število točk, moral pa bi zapisati, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo podal pravočasno, formalno popolno, sprejemljivo, pravilno in primerno ponudbo ter bo po merilih dosegla najvišje število točk.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvem odstavku pod naslovom "Merila", uvrščenim pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA", dejansko zapisal, da bo "sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo podal pravočasno, pravilno in sprejemljivo ponudbo ter bo po merilih dosegel najvišje število točk", vendar pa obenem poudarja, da je potrebno citirano določbo razumeti v povezavi z ostalimi določbami razpisne dokumentacije, ne pa ločeno od nje. Iz preostalega dela razpisne dokumentacije tako izhaja, da
- je naročnik razpisno dokumentacijo zasnoval tako, da bo kar v največji meri poenostavila pripravo popolne ponudbe (drugi odstavek naslova "3. POVABILO ZA IZDELAVO PONUDBE:", uvrščenega pod poglavje "I. POVABILO K ODDAJI PONUDBE"),
- postopek oddaje zadevnega javnega naročila poteka v skladu z veljavno slovensko zakonodajo ter zakonodajo Evropske unije, vezano na oddajo javnih naročil, ponudniki pa v svojih ponudbah obvezno upoštevajo tudi Zakon o javnem naročanju (točka 3, uvrščena pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE"),
- morajo ponudniki v ponudbi, da bo ponudba popolna, priložiti vse dokumente in priloge (napovedni stavek točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE"),
- bo strokovna komisija najprej izločila vse nepravočasne ponudbe in jih neodprte vrnila ponudnikom (drugi odstavek točke "10. Odpiranje ponudb:", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE"),
- bo komisija pri pregledu ponudb ugotovila, ali so ponudbe popolne, kot je to definirano v 2. členu ZJN-2. V primeru, da ponudba tudi po pozivu naročnika na dopolnitev formalno nepopolnih ponudb ne bo popolna, bo zavrnjena oziroma izločena (točka "11. Preveritev ponudb:", uvrščena pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE"),
- bo naročnik, v kolikor bo sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovil, da je ponudba formalno nepopolna, skladno z 78. členom ZJN-2 dopustil in omogočil dopolnitev take ponudbe. Če ponudnik v roku, ki mu ga bo določil naročnik, ponudbe ustrezno ne bo dopolnil, bo naročnik tako ponudbo izločil (točka "12. Dopustne dopolnitve ponudb:", uvrščena pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE").

Državna revizijska komisija glede na doslej navedeno (naročnik je tako na primer v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da bo komisija pri pregledu ponudb ugotovila, ali so ponudbe popolne, kot je to definirano v 2. členu ZJN-2, pa tudi, da bo, v kolikor bo sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovil, da je ponudba formalno nepopolna, skladno z 78. členom ZJN-2 dopustil in omogočil dopolnitev take ponudbe, če ponudnik v roku, ki mu ga bo določil, ponudbe ustrezno ne bo dopolnil, pa bo tako ponudbo izločil) in upoštevaje dejstvo, da so določbe ZJN-2 v delu, ki se nanaša na definicijo (ne)popolne ponudbe ter izločitev nepopolnih ponudb (16. do 21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in prvi stavek prvega odstavka 80. člena ZJN-2), kogentne narave, naročnik pa z določbami razpisne dokumentacije njihove uporabe tudi sicer ne more izključiti, zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bile določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, v nasprotju z določbami ZJN-2.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je določba razpisne dokumentacije v alineji e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", nejasna, saj naročnik v njej ne definira, za katero leto morajo ponudniki izkazati, da niso izkazali nekrite izgube iz poslovanja.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v alineji e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", med drugim določil, da mora ponudnik v dokaz ekonomsko-finančne sposobnosti izkazati, da v preteklem letu ni izkazal nekrite izgube iz poslovanja, kot dokazilo pa predložiti S.BON-1/P in BON-2 ali S.BON-1/SP. Kot naslednje Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim ugotavlja, da je bilo obvestilo o zadevnem javnem naročilu na Portalu javnih naročil objavljeno dne 17. decembra 2010, prav tako pa iz omenjene objave izhaja internetni naslov (dostopnosti razpisne) dokumentacije. Na podlagi navedenih dejstev je potrebno zaključiti, da je pod besedno zvezo "v preteklem letu" mogoče razumeti le besedno zvezo "v letu 2009", saj je bilo v času objave obvestila o zadevnem javnem naročilu na Portalu javnih naročil kot tekoče leto šteti leto 2010, kot preteklo leto pa leto 2009. Če bi naročnik od ponudnikov zahteval, da dokažejo, da niso izkazali nekrite izgube iz poslovanja v preteklem letu, šteto od roka za prejem ponudb (rok za prejem ponudb je bil namreč določen na 10. januar 2011), bi to v razpisno dokumentacijo moral izrecno zapisati, pa tega ni storil. Omenjeno razumevanje določbe dodatno potrjuje tudi skladna razlaga drugega odstavka alineje e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" razpisne dokumentacije, saj se tudi od ponudnikov s sedežem v tujini zahteva, da priložijo dokazila, iz katerih bodo razvidni podatki o ekonomsko-poslovni uspešnosti v poslovnem letu 2008 in 2009 (ne pa na primer v letu 2010). Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v alineji e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", dovolj jasno določil, da mora ponudnik v dokaz ekonomsko-finančne sposobnosti izkazati, da v preteklem letu (torej v letu 2009) ni izkazal nekrite izgube iz poslovanja, vlagatelj pa v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bile določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, v nasprotju z določbami ZJN-2. Če se je vlagatelju zdela omenjena določba razpisne dokumentacije zapisana na način, ki ni dovolj jasen, bi lahko naročnika na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 zaprosil za pojasnilo. Res je sicer, kot je bilo to zapisano že doslej, da je naročnik tisti, ki mora pripraviti jasno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bodo gospodarski subjekti (ponudniki) lahko oddali popolno ponudbo, pa tudi, da je zastavljanje vprašanj naročniku pravica, ne pa dolžnost gospodarskih subjektov, vendar pa pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je v konkretnem primeru po oceni Državne revizijske komisije omenjena določba razpisne dokumentacije zapisana dovolj jasno, niti dejstva, da se na podlagi ZJN-2 tudi od gospodarskih subjektov pričakuje določena stopnja aktivnega ravnanja. Potrebno je namreč upoštevati, da je lahko posamezna določba razpisne dokumentacije skozi percepcijo naročnika določena jasno, ni pa določena jasno skozi percepcijo posameznega gospodarskega subjekta, ki ima namen pripraviti svojo ponudbo ali pa svojo ponudbo že pripravlja.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da v alineji e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" razpisne dokumentacije, uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", naročnik ni opredelil, v katerem obdobju mora ponudnik izkazati, da ni imel blokiranih transakcijskih računov.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v alineji e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", med drugim določil, da mora ponudnik v dokaz ekonomsko-finančne sposobnosti izkazati, da "v zadnjih 6 mesecih ni imel blokiranih transakcijskih računov", kot dokazilo pa predložiti S.BON-1/P in BON-2 ali S.BON-1/SP. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v citiranem delu razpisne dokumentacije dejansko ni izrecno zapisal trenutka, od katerega morajo ponudniki izkazati, da v zadnjih šestih mesecih niso imeli blokiranih transakcijskih računov, obenem pa ugotavlja tudi, da je mogoče v konkretnem primeru omenjeni sporni trenutek na dokaj enostaven način razbrati iz zahteve, po kateri mora ponudnik v dokaz ekonomsko-finančne sposobnosti izkazati tudi, da "nima neporavnanih obveznosti v zadnjih šestih mesecih pred oddajo ponudbe". Obe omenjeni določbi razpisne dokumentacije sta namreč v konkretnem primeru neločljivo povezani in medsebojno odvisni. Dejstvo, da ima ponudnik v nekem obdobju (zapadle in nesporne) neporavnane obveznosti se namreč (lahko) odraža v obliki blokade transakcijskega računa v tem (istem) obdobju. V posledici navedenega je iz razpisne dokumentacije po oceni Državne revizijske komisije dovolj jasno razbrati, da mora ponudnik v dokaz ekonomsko-finančne sposobnosti izkazati, da v zadnjih šestih mesecih pred oddajo ponudbe ni imel blokiranih transakcijskih računov. Če se je vlagatelju zdela omenjena določba razpisne dokumentacije zapisana na način, ki ni dovolj določen, bi lahko naročnika na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 zaprosil za pojasnilo. Res je sicer, kot je bilo to zapisano že doslej, da je naročnik tisti, ki mora pripraviti jasno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bodo gospodarski subjekti (ponudniki) lahko oddali popolno ponudbo, pa tudi, da je zastavljanje vprašanj naročniku pravica, ne pa dolžnost gospodarskih subjektov, vendar pa pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da se na podlagi ZJN-2 tudi od gospodarskih subjektov pričakuje določena stopnja aktivnega ravnanja. Potrebno je namreč upoštevati, da je lahko posamezna določba razpisne dokumentacije skozi percepcijo naročnika določena jasno, ni pa določena jasno skozi percepcijo posameznega gospodarskega subjekta, ki ima namen pripraviti svojo ponudbo ali pa svojo ponudbo že pripravlja.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bile določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, v nasprotju z določbami ZJN-2.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je v alineji e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe" razpisne dokumentacije, uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", naročnik kršil načelo zagotavljanja enakega obravnavanja ponudnikov, saj bi moral od vseh ponudnikov, ne glede na to, ali ti prihajajo iz Republike Slovenije ali iz tuje države, zahtevati enaka dokazila. V kolikor pa tuji ponudniki enakih dokazil v svoji matični državi ne pridobijo, bi moral naročnik (po stališču vlagatelja) od tujih ponudnikov zahtevati enakovredna dokazila iz svoje matične države.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v alineji e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", med drugim določil, da ponudnik s sedežem v tujini priloži dokazila, iz katerih bodo razvidni podatki o ekonomsko-poslovni uspešnosti v poslovnem letu 2008 in 2009 in s katerimi bo dokazal izpolnjevanje pogojev, da "nima neporavnanih obveznosti v zadnjih šestih mesecih pred oddajo ponudbe", da "v preteklem letu ni izkazal nekrite izgube iz poslovanja", pa tudi, da "v zadnjih 6 mesecih ni imel blokiranih transakcijskih računov". Podatki o poslovni uspešnosti morajo biti potrjeni, potrdila pa ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma oddaje ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bile določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, v nasprotju z določbami ZJN-2. Dejstvo je namreč, da na podlagi sedmega odstavka 44. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekt, če iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren. Sedmi odstavek 44. člena ZJN-2 torej izrecno določa, da je naročnik tisti, ki oceni oziroma presodi, kateri dokument je primeren takrat, ko gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov, s katerimi izkazuje ekonomsko in finančno sposobnost, ne more predložiti. Smiselno podoben zaključek (da je odločitev v izpostavljenem delu "prepuščena "samo" naročniku") izhaja na primer tudi iz komentarja mag. Francija Kodele k 44. členu ZJN-2 (Zakon o javnem naročanju s komentarjem, izdal in založil Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana, 2007, stran 218). Ob tem ne gre prezreti niti obrazložitve k 44. členu ZJN-2, kot je podana v Poročevalcu Državnega zbora številka 92/2006, v katerem je bil objavljen predlog ZJN-2, po kateri "[p]redpisani dokaz tudi ne more šteti kot izločilni razlog, če ga v taki obliki ponudnik ne more pridobiti in predložiti. Gospodarski subjekt ima v takem primeru možnost predložiti ustrezen dokaz, ki izkazuje izpolnjevanje zahtevanega ekonomskega ali finančnega pogoja. Pravilo, ki naj bi veljalo, je, da naročnik izloča iz postopka subjekte na temelju neizpolnjevanja pogojev, ne pa zaradi tega, ker ni predložil določene listine".

Ker ZJN-2 ne pojasnjuje, niti primeroma na določa, kateri razlog je šteti za "utemeljen razlog", zaradi katerega gospodarski subjekt zahtevanih dokazov ne more predložiti, je določbo razpisne dokumentacije razumeti na način, da je v njej že predpostavljeno, da ponudnik s sedežem v tujini iz utemeljenega razloga zahtevanih dokazov (S.BON-1/P in BON-2 ali S.BON-1/SP) ne more predložiti. Ker so v konkretnem primeru namreč dokazila, namenjena za izkazovanje izpolnjevanja pogojev, takšna, da jih lahko pridobijo le določeni ponudniki (kot v konkretnem primeru S.BON-1/P in BON-2 ali S.BON-1/SP), je tako razumljivo in zakonito, da je naročnik dopustil, da ponudniki s sedežem v tujini predložijo drugačna dokazila. Prav tako je (četudi to ni izrecno zapisano) po oceni Državne revizijske komisije omenjeno določbo razpisne dokumentacije dovolj jasno razumeti v smislu, da morajo ponudniki s sedežem v tujini izpolnjevanje pogojev (v tem delu) izkazati z ustreznimi (oziroma, kot v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, enakovrednimi) dokazili, upoštevaje seveda pravni red in možnosti pridobitve dokazil v posameznih državah sveta. Vsak ponudnik bo tudi lahko, če bo menil, da konkurenčni ponudnik s sedežem v tujini s predloženim dokazilom ni izkazal (in dokazal) izpolnjevanja pogoja, vložil zahtevek za revizijo, v katerem bo omenjeno dejstvo zatrjeval ter dokazoval.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je iz omenjene določbe razpisne dokumentacije tudi jasno razbrati, katere podatke morajo vsebovati dokazila, ki jih predložijo ponudniki s sedežem v tujini. Vsebovati morajo namreč podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev, določenih v prvem odstavku alineje e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE". Ponudniki s sedežem v tujini na podlagi že večkrat omenjene določbe razpisne dokumentacije po oceni Državne revizijske komisije tudi ne morejo predložiti lastnoročno zapisanih finančnih podatkov, ki ne bi izkazovali izpolnjevanja pogojev (kot to v zahtevku za revizijo v zadnjem odstavku na strani 10 zatrjuje vlagatelj). Res je sicer, da je naročnik glede ponudnikov s sedežem v tujini zapisal "podatki o poslovni uspešnosti morajo biti potrjeni", vendar pa je pri tem iz zahteve, da ponudniki s sedežem v tujini predložijo dokazila, ter zahteve, da potrdila ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma oddaje ponudb, razbrati, da naročnik zahteva predložitev ustreznih dokazil oziroma potrdil, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev, določenih v prvem odstavku alineje e.1) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE". V posledici navedenega je Državna revizijska komisija (upoštevaje tudi sedmi odstavek 44. člena ZJN-2) zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bile določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, v nasprotju z določbami ZJN-2.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je določba "Reference II : reference sodelujočih na projektu (največ 30 točk)" pod naslovom "Merila", uvrščenim pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA", podana nejasno, nerazumljivo in premalo določno, obenem pa ne omogoča, da bi ponudniki pripravili popolno ponudbo.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v vlagatelju spornem delu razpisne dokumentacije določil, da se točkujejo reference "tistih največ 5 predvidenih sodelavcev na projektu, ki izkazujejo v obrazcu razpisne dokumentacije številka 8 največ referenc. Ponudnik bo prejel 2 točki za vsako dodatno referenco sodelujočega na projektu, nad eno obvezno, ki je pogoj za sodelovanje na projektu. Ponudniku se točkuje za sodelujočega največ 3 dodatne reference, tako, da lahko vsak od 5 sodelavcev na ta način doseže največ 6 točk. Ponudnik lahko na tem merilu doseže skupno največ 30 točk". V posledici navedenega in upoštevaje dejstvo, da je naročnik v smislu pogoja zapisal, da mora
- ponudnik "za sodelovanje na projektu ponuditi najmanj 4 strokovnjake",
- vsak strokovnjak, "ki bo v ponudbi naveden kot sodelavec na projektu", "izkazovati vsaj eno referenco kot je zahtevano v obrazcu razpisne dokumentacije številka 8",
je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bile določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, podane nejasno, nerazumljivo in premalo določno oziroma v nasprotju z določbami ZJN-2. Iz omenjenih določb razpisne dokumentacije po oceni Državne revizijske komisije namreč (dovolj) jasno izhaja, da mora vsak ponudnik za sodelovanje na projektu ponuditi najmanj štiri strokovnjake (lahko pa tudi več), pa tudi, da se točkujejo reference največ petih predvidenih sodelavcev na projektu, ki izkazujejo največ referenc. V posledici določb razpisne dokumentacije je tudi jasno razbrati, da naročnik v njej kot pogoj za sodelovanje ni zahteval "najmanj 5 strokovnjakov", kot to v zahtevku za revizijo v smislu zatrjevane nejasnosti razpisne dokumentacije navaja vlagatelj, niti, da bo naročnik "pri merilu Reference II", kot to v zahtevku za revizijo v smislu zatrjevane nejasnosti razpisne dokumentacije navaja vlagatelj, "dodatno nagrajeval reference nad eno obvezno za 4 strokovnjake, za 5 strokovnjaka pa bo nagrajeval vse reference". Ponudnik bo namreč, kot to jasno izhaja iz določb razpisne dokumentacije, prejel 2 točki za vsako dodatno referenco sodelujočega na projektu, nad eno obvezno, ki je pogoj za sodelovanje na projektu, pri čemer se ponudniku točkuje za sodelujočega največ tri dodatne reference, tako, da lahko vsak od petih sodelavcev na ta način doseže največ 6 točk (ponudnik lahko pri omenjenem merilu doseže skupno največ 30 točk). Državna revizijska komisija ocenjuje, da izpostavljene določbe razpisne dokumentacije ne dopuščajo niti arbitrarnega dodeljevanja točk, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, glede na doslej navedeno pa je smiselno upravičeno tudi stališče naročnika, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnja dva odstavka na peti strani) zatrjuje, da
- iz določb "III. dela jasno izhaja, da mora ponudnik kot pogoj za sodelovanje ponuditi najmanj 4 strokovnjake", omenjene določbe pa ponudniku ne preprečujejo, da ponudi več strokovnjakov, "a mora pri tem upoštevati, da je pogoj za vsakega ponujenega strokovnjaka,tudi za tiste nad obveznimi 4-imi, da izkazuje vsaj eno referenco",
- je določbe razpisne dokumentacije v izpostavljenem delu jasno razumeti na način, da "bi naročnik pri ponudniku, ki bi ponudil npr. 8 strokovnjakov, pri točkovanju upošteval le tistih 5, ki imajo največje število dodatnih (nad obvezno eno) referenc".

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je določba četrte alineje naslova "Pogoji za sodelovanje", uvrščenega pod poglavje "III. RAZPISNI POGOJI IN MERILA", nedoločna, saj naročnik ni utemeljil, kaj pomeni pojem "razpoložljivost ponujenih sodelavcev".

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v vlagatelju spornem delu razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik za ponujene strokovnjake "z navedbami na obrazcu razpisne dokumentacije številka 8a izkazati razpoložljivost ponujenih sodelavcev za delo na projektu, v skupnem obsegu vsaj 4 človek/mesec za obdobje od 4.2.2011 do 21.3.2011".

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je omenjena določba razpisne dokumentacije določena dovolj jasno, da je iz nje mogoče razbrati, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na šesti strani) zatrjuje naročnik, da "mora ponudnik za delo na projektu v tem času zagotavljati ali 4 strokovnjake, ki bodo 100% delali na projektu ali pa več strokovnjakov, tako da bo skupno število delujočih na projektu 4 človek/mesec". Pri tem ne gre prezreti, da iz obrazca 8a izhaja, da ponudnik vanj vpiše predvideno angažiranost posameznih sodelavcev (strokovnjakov) za delo na zadevnem projektu, ta pa se izkazuje v odstotku od polnega delovnega časa.

Na podlagi citirane določbe razpisne dokumentacije (tudi upoštevaje predmet zadevnega javnega naročila, veljavno delovnopravno in drugo zakonodajo ter podzakonske predpise) ni mogoče zaključiti, da bo naročnik zahteval "24 urno razpoložljivost strokovnjakov", "le nekaj urno razpoložljivost", niti, da bo zahteval le telefonsko razpoložljivost, saj bi to naročnik sicer moral zapisati v razpisno dokumentacijo, pa tega ni storil. Edino logično razumevanje je (tudi upoštevaje predmet zadevnega javnega naročila, veljavno delovnopravno in drugo zakonodajo ter podzakonske predpise) tisto, ki ga v odločitvi o zahtevku za revizijo podaja naročnik, to je, da se količina dela, ki ga je potrebno opraviti v okviru projekta, izraža s količino "človek/mesec", kar pomeni, da je "obseg vedno delo enega človeka 174 ur na mesec", pri čemer morajo biti sodelavci za delo na projektu (strokovnjaki) naročniku na razpolago (ne pa nujno fizično pri naročniku, saj takšna zahteva iz razpisne dokumentacije ne izhaja). Če se je vlagatelju zdela omenjena določba razpisne dokumentacije zapisana na način, ki ni dovolj določen, bi lahko naročnika na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 zaprosil za pojasnilo. Res je sicer, kot je bilo to zapisano že doslej, da je naročnik tisti, ki mora pripraviti jasno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bodo gospodarski subjekti (ponudniki) lahko oddali popolno ponudbo, pa tudi, da je zastavljanje vprašanj naročniku pravica, ne pa dolžnost gospodarskih subjektov, vendar pa pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je v konkretnem primeru po oceni Državne revizijske komisije omenjena določba razpisne dokumentacije zapisana dovolj jasno, niti dejstva, da se na podlagi ZJN-2 tudi od gospodarskih subjektov pričakuje določena stopnja aktivnega ravnanja. Potrebno je namreč upoštevati, da je lahko posamezna določba razpisne dokumentacije skozi percepcijo naročnika določena jasno, ni pa določena jasno skozi percepcijo posameznega gospodarskega subjekta, ki ima namen pripraviti svojo ponudbo ali pa svojo ponudbo že pripravlja.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bile določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, v nasprotju z določbami ZJN-2.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je neustrezna opredelitev obdobja, v katerem morajo biti ponujeni strokovnjaki na voljo, saj ni znano, ali bo javno naročilo mogoče izvajati v določenem obdobju.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kot je bilo to zapisano že doslej, v vlagatelju spornem delu razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik za ponujene strokovnjake "z navedbami na obrazcu razpisne dokumentacije številka 8a izkazati razpoložljivost ponujenih sodelavcev za delo na projektu, v skupnem obsegu vsaj 4 človek/mesec za obdobje od 4.2.2011 do 21.3.2011". Res je sicer, kot v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, da bo zaveza glede obdobja, v katerem "morajo biti ponujeni strokovnjaki na voljo", za ponudnika (lahko) neuporabna in nezavezujoča v smislu, da se je zavezal zagotoviti razpoložljivost ponujenih sodelavcev za delo na projektu v obdobju od dne 04. februarja 2011 do dne 21. marca 2011, ne pa v kakem drugem obdobju (v katerem se bo zadevni projekt izvajal), vendar pa vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bila oziroma na kakšen način naj bi bila izpostavljena določba razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, v nasprotju z določbami ZJN-2. Neuporabna določba razpisne dokumentacije namreč sama po sebi še ni nujno nezakonita. Ob tem ne gre prezreti niti, da je naročnik pod naslovom "6. PREDVIDENI ROK IZVEDBE RAZPISANIH DEL:", uvrščenim pod poglavje "I. POVABILO K ODDAJI PONUDBE", zapisal, da je rok izvedbe del "začetek del: takoj po veljavnosti pogodbe, predvidoma 4.2.2011", dokončanje del pa "21.3.2011". Vsebinsko povsem enak podatek izhaja tudi iz alineje C) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", medtem ko iz 5. člena vzorca pogodbe (razpisni obrazec številka 13) izhaja, da je rok začetka del takoj po veljavnosti pogodbe in uvedbi v delo, rok dokončanja vseh del pa 21. marec 2011. Iz omenjenega člena vzorca pogodbe (razpisni obrazec številka 13) prav tako izhaja, da se pogodbeni roki lahko spremenijo in sicer v primeru, ko se o njihovi spremembi dogovorijo naročnik, uporabnik in izvajalec ali v primeru višje sile, ki jo definirajo zakonska določila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je nezakonita zahteva naročnika, da si morajo ponudniki sami pridobiti dodatne podatke, pri tem pa naročnik niti ne pove, katere podatke, kje in kako naj si jih ponudniki pridobijo.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v vlagatelju spornem delu razpisne dokumentacije (v točki "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE") res določil, da mora ponudnik neodvisno od podatkov, ki so vsebovani v razpisni dokumentaciji, pred oddajo ponudbe pridobiti vse podatke, ki se nanašajo na predmet naročila po razpisni dokumentaciji in lahko vplivajo na predmet naročila, na ponudbeno ceno ali ponudnikove obveznosti, vendar pa pripominja, da je potrebno omenjeno določbo razumeti zlasti v kontekstu dela razpisne dokumentacije, v katerega je umeščena (omenjena zahteva je namreč umeščena pod točko, ki v pretežnem delu ureja pridobivanje informacij v zvezi z izdelavo ponudbe in pojasnila k razpisni dokumentaciji), pa tudi v povezavi z naslednjim stavkom, po katerem ponudnik ni upravičen do nobenega povišanja cene, ki ga utemeljuje s tem, da ni bil popolno obveščen o pogojih in stanju predmeta naročila.

Glede na navedeno se Državna revizijska komisija v celoti strinja z naročnikom, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi oziroma drugi odstavek na sedmi strani) navaja, da je pod naslovom "2. PREDMET JAVNEGA NAROČILA:", uvrščenim pod poglavje "I. POVABILO K ODDAJI PONUDBE", zapisal, da je predmet javnega naročila v skladu s priloženim dokumentom Opis projekta in zahteve naročnika. Iz priloženega dokumenta Opis projekta in zahteve naročnika je tako jasno razvidno, da so pravna podlaga zadevnega javnega naročila Zakon o malem delu, ki "ga je državni zbor sprejel na svoji seji dne 26.10.2010", kot tudi izvršilna predpisa in "akti, ki se obvezno objavljajo v javno dostopnih uradnih glasilih (Uradnem listu RS)". Glede na navedeno bi bilo tudi po oceni Državne revizijske komisije "izrecno navajanje njihove vsebine v sami razpisni dokumentaciji nesmiselno" (prvi odstavek na sedmi strani odločitve o zahtevku za revizijo), ponudnikom pa se s tem, ko se jim nalaga, da pridobijo omenjene, z naročilom povezane podatke, ne nalaga prevelikega bremena skrbnosti. Poleg tega je dejansko naročnik, kot to zatrjuje sam, v dokumentu Opis projekta in zahteve naročnika podrobneje pojasnil svoje zahteve, ter navedel dokumente in standarde, ki jih bo pri implementaciji naročila izvajalec moral upoštevati. Res je sicer, da bi bila omenjena določba razpisne dokumentacije lahko zapisana tudi na kak drug, ustreznejši način, vendar pa je vseeno v vsebini, kot je zapisana v razpisni dokumentaciji, zapisana dovolj jasno, da jo je mogoče razumeti na način, kot je bil pojasnjen doslej. Če se je vlagatelju zdela omenjena določba razpisne dokumentacije zapisana na način, ki ni dovolj določen, bi lahko naročnika na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 zaprosil za pojasnilo. Res je sicer, kot je bilo to zapisano že doslej, da je naročnik tisti, ki mora pripraviti jasno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bodo gospodarski subjekti (ponudniki) lahko oddali popolno ponudbo, pa tudi, da je zastavljanje vprašanj naročniku pravica, ne pa dolžnost gospodarskih subjektov, vendar pa pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je v konkretnem primeru po oceni Državne revizijske komisije omenjena določba razpisne dokumentacije zapisana dovolj jasno, niti dejstva, da se na podlagi ZJN-2 tudi od gospodarskih subjektov pričakuje določena stopnja aktivnega ravnanja. Potrebno je namreč upoštevati, da je lahko posamezna določba razpisne dokumentacije skozi percepcijo naročnika določena jasno, ni pa določena jasno skozi percepcijo posameznega gospodarskega subjekta, ki ima namen pripraviti svojo ponudbo ali pa svojo ponudbo že pripravlja.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bile določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, v nasprotju z določbami ZJN-2.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da mu, upoštevaje "točko K) razpisne dokumentacije", ni jasno, ali lahko predloži originalno izjavo banke ali zgolj originalno izjavo zavarovalnice.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v alineji K) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", določil, da morajo ponudniki, da bo ponudba popolna, v ponudbi priložiti tudi "[o]riginaln[o] izjav[o] ali zavarovalnice, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% bruto pogodbene vrednosti; garancijo bo izbrani izvajalec predložil ob podpisu pogodbe (Razpisni obrazec št. 15). Izjava se izdaja v skladu z vzorcem bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (Razpisni obrazec št. 15a)".

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v citirani določbi razpisne dokumentacije prišlo do očitne pisne pomote, saj je med besednima zvezama "Originalna izjava" in "ali zavarovalnice" pomotoma izpuščena besedica "banke". Takšen zaključek je potrebno napraviti na podlagi preostale vsebine razpisne dokumentacije, zlasti še upoštevaje vsebino razpisnega obrazca številka 15, iz katerega jasno izhaja
- "Izjavljamo" "da bo naročnik garancije v naši banki (zavarovalnici) brez zadržkov dobil brezpogojno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti" (podčrtala Državna revizijska komisija),
- "NAVODILO:" "Ponudnik priloži originalno izjavo banke, ki mora biti izdana skladno s tem obrazcem" (podčrtala Državna revizijska komisija),
- "Ponudnik lahko tudi izpolni ta obrazec, ki ga podpiše pristojna oseba banke in ga žigosa" (podčrtala Državna revizijska komisija),
- "BANKA (zavarovalnica)" "Žig in podpis" (podčrtala Državna revizijska komisija).
Prav tako iz vzorca garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti izhaja na primer rubrika "[n]aziv banke (zavarovalnice):", "[z]ahtevek za unovčenje garancije mora biti predložen banki (zavarovalnici)", pa tudi, da "se lahko naročnik garancije oziroma izvajalec (prodajalec) in banka sporazumno dogovorita za podaljšanje garancije".

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je v izpostavljenem delu razpisna dokumentacija (dovolj) jasna, vlagatelj (kot razumno obveščen in povprečno skrben ponudnik) pa bi mogel in moral vedeti, da je v citirani določbi razpisne dokumentacije prišlo (zgolj) do očitne pisne pomote, po kateri je med besednima zvezama "Originalna izjava" in "ali zavarovalnice" pomotoma izpuščena besedica "banke". V posledici preostale vsebine razpisne dokumentacije bi tako vlagatelj mogel in moral vedeti, da v postopku oddaje zadevnega javnega naročila lahko predloži (tudi) originalno izjavo banke, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % bruto pogodbene vrednosti. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bile določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, v nasprotju z določbami ZJN-2, niti, da bi (v posledici določbe razpisne dokumentacije, kot je zapisana) ne bilo jasno, ali vlagatelj lahko predloži originalno izjavo banke ali zgolj originalno izjavo zavarovalnice.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da ne pozna pogodbene vrednosti, zato bančne garancije za resnost ponudbe, katere višina bi bila 10 % pogodbene vrednosti, ne more priložiti.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v alineji J) točke "4. Obvezna vsebina ponudbe", uvrščene pod poglavje "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", določil, da morajo ponudniki, da bo ponudba popolna, v ponudbi priložiti tudi "[o]riginaln[o] garancij[o] banke oz. zavarovalnice za resnost ponudbe v višini 10% bruto vrednosti pogodbe, izstavljen[o] v skladu z vzorcem bančne garancije, izdan[o] najpozneje na dan za oddajo ponudb (10.01.2011) (Razpisni obrazec št. 14)".

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je citirano določbo razpisne dokumentacije dejansko dovolj jasno razumeti na način, da je potrebno v ponudbi predložiti originalno garancijo banke oziroma zavarovalnice za resnost ponudbe v višini 10 % (bruto) ponudbene vrednosti, saj mora biti (bruto) ponudbena vrednost enaka "bruto vrednosti pogodbe", ki bo (kasneje) sklenjena s ponudnikom, katerega ponudba bo izbrana kot najugodnejša. Omenjeno določbo je namreč potrebno brati in razumeti razumsko, skladno z njenim namenom, skladno s fazo, v kateri se v trenutku vložitve zahtevka za revizijo nahaja postopek oddaje zadevnega javnega naročila, pa tudi skladno z namenom, ki ga imajo zavarovanja v postopkih javnega naročanja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi vlagatelj (kot razumno obveščen in povprečno skrben ponudnik) v konkretnem primeru mogel in moral razumeti, da mora v svoji ponudbi predložiti originalno garancijo banke oziroma zavarovalnice za resnost ponudbe v višini 10 % (bruto) ponudbene vrednosti. Če se je vlagatelju zdela omenjena določba razpisne dokumentacije zapisana na način, ki ni dovolj določen, bi lahko naročnika na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 zaprosil za pojasnilo. Res je sicer, kot je bilo to večkrat zapisano že doslej, da je naročnik tisti, ki mora pripraviti jasno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bodo gospodarski subjekti (ponudniki) lahko oddali popolno ponudbo, pa tudi, da je zastavljanje vprašanj naročniku pravica, ne pa dolžnost gospodarskih subjektov, vendar pa pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je v konkretnem primeru po oceni Državne revizijske komisije omenjena določba razpisne dokumentacije zapisana dovolj jasno, niti dejstva, da se na podlagi ZJN-2 tudi od gospodarskih subjektov pričakuje določena stopnja aktivnega ravnanja. Potrebno je namreč upoštevati, da je lahko posamezna določba razpisne dokumentacije skozi percepcijo naročnika določena jasno, ni pa določena jasno skozi percepcijo posameznega gospodarskega subjekta, ki ima namen pripraviti svojo ponudbo ali pa svojo ponudbo že pripravlja.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bile določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, v nasprotju z določbami ZJN-2, niti, da bančne garancije za resnost ponudbe (zaradi določbe razpisne dokumentacije, kot je zapisana) ne bi mogel priložiti.

Upoštevaje celotno dosedanjo obrazložitev je Državna revizijska komisija sklenila (odločila), da se na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 07. januarja 2011 (tako v primarnem kot v podrednem pravovarstvenem predlogu) zavrne kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo "naročniku na podlagi 3. odstavka 11. člena ZRPJN predlaga" tudi, "da zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve DKom o tem zahtevku". Ker citirani predlog vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno naslavlja na naročnika (ne pa na Državno revizijsko komisijo), prav tako pa izrecno navaja, da ga podaja "na podlagi 3. odstavka 11. člena ZRPJN" (ne pa na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija o njem ni odločala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka tega sklepa), je skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljenega zneska že vplačane dolžne takse za revizijo v višini 2.500,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01805411), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 2.500,00 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 18. aprila 2011


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana
- UNIKUM, d. o. o., Livarska ulica 7, 1241 Kamnik
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije