018-079/2011 Občina Divača

Številka: 018-79/2011-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja odprtih širokopasovnih omrežij v lokalni skupnosti na tistih območjih, kjer širokopasovno omrežje še ni zgrajeno in kjer ni tržnega ekonomskega (komercialnega) interesa za gradnjo tega omrežja" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o., Cigaletova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Divača, Kolodvorska ulica 3 a, Divača (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.4.2011

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot to izhaja iz naročnikovega Sklepa, sprejetega dne 21.3.2011, št. 430-0042/2009-38.

2. Naročnik mora o zahtevku odločati v skladu z določili ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Izgradnja odprtih širokopasovnih omrežij v lokalni skupnosti na tistih območjih, kjer širokopasovno omrežje še ni zgrajeno in kjer ni tržnega ekonomskega (komercialnega) interesa za gradnjo tega omrežja" objavil dne 30.6.2009, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN5193/2009, s popravki pod objavami št. JN6454/2009 z dne 11.8.2009, št. JN7179/2009 z dne 4.9.2009, št. JN8654/2009 z dne 20.10.2009, št. JN9747/2009 z dne 23.11.2009, št. JN593/2010 z dne 25.1.2010, št. JN2266/2010 z dne 22.3.2010, št. JN6524/2010 z dne 21.7.2010, št. JN7827/2010 z dne 24.8.2010, št. JN9001/2010 z dne 22.9.2010, št. JN9517/2010 z dne 6.10.2010, št. JN10245 z dne 25.10.2010 št. JN11067/2010 z dne 16.11.2010.

Dne 14.2.2011 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-0042/2009-32, s katero je vse ponudbe kot nepopolne zavrnil. Naročnik je v obvestilu še navedel, da bo ponudnike pozval k pogajanjem.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 7.3.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je od naročnika zahteval dodatno obrazložitev o sprejeti odločitvi, v kateri mu naj naročnik obrazloži razloge za izločitev ponudbe. Naročnik je vlagatelju sicer posredoval dopis, vendar nima pravne forme zavrženja in vseh drugih potrebnih elementov pravnega akta. Vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje, da mu ni jasno, kaj je v njegovi ponudbi narobe, da je bila označena kot nepopolna, zato je bil primoran zavarovati svoj interes z revizijskim zahtevkom. Poleg tega postopek s pogajanji po vlagateljevih trditvah ni bilo nikoli avtomatično nadaljevanje prej izvedenega postopka, v obravnavanem primeru odprtega postopka. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naj naročnik ugodi vlagateljevi zahtevi za dodatno obrazložitev, ponovno preuči vlagateljevo ponudbo in jo oceni kot popolno ter mu povrnil stroške postopka.

Naročnik je dne 21.3.2011 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik zatrjuje, da je vlagatelj v revizijskem predlogu zahteval, da naročnik ugodi zahtevi za dodatno obrazloženo obvestilo in ponovno preuči vlagateljevo ponudbo ter jo oceni kot popolno. Naročnik opozarja, da se vlagateljev revizijski predlog nanaša na naročnikovo ravnanje v postopku javnega naročila in ne v postopku revizije javnega naročila. Vlagatelj zahteva ugoditev zahtevi za dodatno obrazložitev, česar naročnik v postopku revizije javnega naročanja ne sme storiti, prav tako pa predmet revizijskega postopka ne more biti vlagateljeva zahteva, naj naročnik ponovno preuči vlagateljevo ponudbo in jo oceni kot popolno. Naročnik navaja, da je na podlagi določb 16. člena ZRPJN v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila. V nobenem primeru pa naročnik v revizijskem postopku ne more odločati o vlagateljevih predlogih, vezanih na postopek oddaje javnega naročila, saj je la-ta zaključen. Ker vlagatelj ne predlaga razveljavitve dodatne obrazložitve z dne 28.2.2011 oz. razveljavitve o oddaji naročila, naročnik ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni dovoljeno pravno sredstvo za doseganje vlagateljevih ciljev v njegovem predlogu. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 28.3.2010 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, v kateri zatrjuje, da je vložil revizijski zahtevek, ker mu naročnik ni hotel posredovati obrazloženega obvestila, v katerem bi pritožniku pojasnil razloge, zaradi katerih je naročnik zavrnil pritožnikovo ponudbo. Pritožnik je bil prisiljen zaradi popolne ignorance pravic vložiti revizijski zahtevek. Naročnik naj bi revizijski zahtevek zavrgel, ne da bi imel za to zakonsko podlago. Poleg tega v obrazložitvi ni navedel razlogov, zakaj noče izdati obrazloženega obvestila, ampak je navajal povsem druga dejstva, ki z zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila nimajo nobene zveze. Vlagatelj v tej zvezi opozarja, da po predpisih o javnem naročanju, razen v primeru pritožbe po 2. odstavku 13. člena ZRPJN, drugih pravnih sredstev nima na voljo. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj vlagateljevi pritožbi ugodi in naročniku naloži, da vlagatelju posreduje obrazloženo obvestilo in mu naloži povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je dne 12.4.2011 Državni revizijski komisiji skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN na poziv Državne revizijske komisije odstopil vso relevantno dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je vlagateljev zahtevek zavrgel iz razloga postavitve napačnega pravo varstvenega predloga.
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o javnem naročilu. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija skladno z določbo 3. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu predlogu v pritožbi ugodila in odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali lahko vlagatelj vloži pravno sredstvo, ki se nanaša na dejanja v postopku javnega naročanja, in sicer na izdajo dodatne obrazložitve. Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je celoten postopek revizije namenjen pravnemu varstvu ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila, v katerem se ugotavljajo morebitne kršitve naročnika. Na slednje napotuje več določb. Tako določba prvega odstavka 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Navedeno pomeni, da mora vlagatelj ravno v revizijskem zahtevku izkazati, da mu je ali bi mu lahko zaradi naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila (in ne v revizijskem postopku, kakor to zatrjuje naročnik) nastala škoda. V nadaljevanju določba prvega odstavka 12. člena ZRPJN določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Iz česar izhaja, da lahko vlagatelj zahteva pravno varstvo tudi zoper naročnikovo ravnanje, ki zadeva odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Pri tem pa ZRPJN vprašanja glede postavitve pravovarstvenega predloga ne ureja in ga določba četrtega odstavka 12. člena ZRPJN tudi ne uvršča med obvezne sestavine zahtevka za revizijo, zato se pri urejanju slednjega vprašanja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN mora namreč vlagatelj v revizijskem zahtevku navesti: naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo, naziv naročnika, javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti, kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo in potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona. Toda glede na smiselno uporabo 180. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZPP) mora vlagatelj v revizijskem zahtevku postaviti tudi zahtevo, da mu naj naročnik v postopku revizije zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine oz. pravovarstveni zahtevek. Pri tem je potrebno sicer naročniku pritrditi, da 16. člen ZRPJN določa, na kakšen način lahko pravno varstvo vlagatelju omogoči, vendar je potrebno opozoriti, da ZRPJN v omenjenem členu ne ureja vseh življenjskih situacij, zato je pri presojanju revizijskega zahtevka potrebno uporabiti tudi določbe ZPP. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj primarno zahteval, da se naj ugodi zahtevi za obrazloženo obvestilo, obenem pa je v revizijskem zahtevku navedel dejstva, da iz naročnikovega odgovora na zahtevo za dodatno obrazložitev ni razvidno, ali je vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel ali zavrnil, oz. da ga ni mogoče šteti kot odgovora, saj vlagatelju ni jasno, kaj je naročnik z navedenim dopisom hotel. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi naročnik na podlagi takšnega pravovarstvenega predloga revizijski zahtevek lahko meritorno presojal in odločal. Toda tudi v primeru, če naročnik iz vsebine revizijskega zahtevka ni mogel ugotoviti, kakšna je vsebina pravnega varstva takšne vloge, je ne bi smel zavreči, ampak bi moral upoštevaje prvi odstavek 108. člena ZPP vlagatelja pozvati na popravo ali dopolnitev vloge.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker je bila vloga nepopolna, zato je pritožbi skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, št. št. 430-0042/2009-38, z dne 21.3.2011, ter odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo ponovno odločati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.4.2011

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o., Cigaletova 10, Ljubljana,
- Občina Divača, Kolodvorska ulica 3 a, 6125 Divača,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.