018-081/2011 Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.

Številka: 018-81/2011-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup delovnih pozicij za delovno mesto kontrolor zračnega prometa" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Prompt, d.o.o., Poslovna cona A16, šenčur, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.4.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 28.2.2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.12.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Nakup delovnih pozicij za delovno mesto kontrolor zračnega prometa". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, pod objavo št. JN12296/2010 z dne 20.12.2010 ter v Uradnem listu EU, pod objavo št. 2010/S 248-379912 z dne 22.12.2010.

Dne 14.2.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku O.D.M. Inženiring, d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik ponudbo ponudnika Lesnina MG oprema, d.o.o., Ljubljana, v kateri je bila sicer ponujena najnižja ponudbena cena, označil kot nepopolno. Kot nepopolno pa je naročnik označil tudi vlagateljevo ponudbo, ki je bila glede na ponudbeno ceno na tretjem mestu. V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel, da iz v njej predložene dokumentacije izhaja, da bo predmet javnega naročila izdelala družba Knurr AG, Nemčija (v nadaljevanju: Knurr), ki bi jo moral ponudnik, skladno z razpisno dokumentacijo in določili Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), navesti kot podizvajalca. Tega pa vlagatelj ni storil, temveč je v svoji ponudbi predložil izjavo, da pri izvajanju javnega naročila podizvajalci ne bodo sodelovali. Takšne nepopolnosti vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti za formalno nepopolnost, zato je naročnik to izločil iz postopka oddaje javnega naročila kot neprimerno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16.2.2011 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo postopka. Zahtevani vpogled mu je naročnik omogočil dne 23.2.2011.

Z vlogo z dne 28.2.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej zatrjuje popolnost svoje ponudbe in izraža prepričanje, da je naročnikova odločitev protipravna, saj nasprotuje pravilom ZJNVETPS, razpisni dokumentaciji in dosedanji praksi Državne revizijske komisije. Vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da družba Knurr ni njegov podizvajalec, saj ne ustreza definiciji podizvajalca iz ZJNVETPS oz. razpisne dokumentacije. Omenjena družba naj namreč ne bi bila dobavitelj blaga, temveč zgolj njegov proizvajalec, tega pa v skladu s prakso Državne revizijske komisije ni mogoče enačiti z dobaviteljem blaga. Vlagatelj ima z omenjeno družbo sklenjeno pogodbo iz aprila 2008, in sicer za obdobje treh let, z avtomatičnim podaljšanjem za tri leta. Ta pogodba je sklenjena z INCOTERMS-ovo klavzulo EXW (Ex Works), skladno s katero prevzem blaga opravi kupec v prostorih proizvajalca. Ker vse storitve in dobave v zvezi s proizvodi Knurr opravi kupec (vlagatelj), omenjena družba po vlagateljevem mnenju ni dobavitelj blaga temveč zgolj njegov proizvajalec. Pogodba, ki jo ima vlagatelj sklenjeno s Knurr, je splošna pogodba o distribuciji proizvodov te družbe, katere predmet sploh ni (samo) nakup konkretnih delovnih pozicij. Vlagatelj v tej zvezi opozarja tudi na obrazložitev "2. člena Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZJN-2" z dne 17.2.2011. Vlagatelj na podlagi navedenega navaja, da njegova ponudba ni nepopolna, izraža pa tudi mnenje, da bi v primeru, če bi družbo Knurr navedel kot podizvajalca, kršil določila ZJNVETPS in razpisno dokumentacijo. Vlagatelj ob tem izpostavlja še, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za dobavo zahteval veljavnost INCOTERMS klavzule DDP, po kateri je prodajalec (vlagatelj) tisti, ki bo opravil vse storitve v zvezi z dobavo (razen nakladanja blaga, ki ga opravi naročnik). Ker je imel naročnik dvom glede vprašanja, ali je družba Knurr vlagateljev podizvajalec, pa bi moral njegovo ponudbo v spornem delu obravnavati kot formalno nepopolno. Ker je njegovo ponudbo izločil, je naročnik po vlagateljevem mnenju ravnal v neskladju z določili ZJNVETPS. V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje še nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi in da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Na naročnikov poziv je vlagatelj svoj revizijski zahtevek z vlogo z dne 3.3.2011 dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom z dne 16.3.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi dokumenta naročnik pojasnjuje, da gre v primeru vlagateljeve ponudbe za nepopolnost, ki je v nobenem primeru ni mogoče obravnavati kot formalno. Naročnik je namreč ugotovil, da je vlagatelj v ponudbi izjavil, da javnega naročila ne bo izvedel s podizvajalci, k ponudbi pa je hkrati predložil dokumentacijo družbe Knurr, iz katere nedvomno izhaja, da vlagatelj javnega naročila ne bo izvedel sam, temveč bo pri tem sodelovala omenjena družba. Vlagatelj je v svoji ponudbi tako navedel, da ponuja enoto z oznako "Knurr 93.200.307.0-M", predložil je skice konzol, ki jih proizvaja omenjena družba, predložil je certifikata ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004, certifikat TĂśV in certifikat CE za družbo Knurr, ravno tako pa je predložil katalog omenjene družbe, naslovljen "Modular Consoles For Aviation And Aerospace Industry". Naročnik izpostavlja, da je vlagateljevo sklicevanje na "predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZJN-2" irelevantno, ker gre za ureditev, ki še ne velja, ter za spremembe zakona, ki se v konkretnem postopku ne uporablja. Naročnik izpostavlja tudi, da so vlagateljeve navedbe, ki se sklicujejo na prakso Državne revizijske komisije, zmotne. Naročnik s tem v zvezi pojasnjuje, da je bistvo konkretnega javnega naročila v tem, da izbrani ponudnik najprej izdela vzorec konzole, katero naročnik potrdi oz. zahteva od izvajalca določene prilagoditve, šele po takšnem potrjenem vzorcu pa izvajalec izdela zahtevano število konzol, ki bodo vgrajene v novi naročnikov objekt za vodenje in kontrolo zračnega prometa. Pri konkretnem javnem naročilu torej ne gre za nakup izdelka, ki bi na trgu že obstajal, torej tipskega izdelka, za kar je šlo v zadevi, na katero se sklicuje vlagatelj. Pogodba s Knurr, ki jo je vlagatelj priložil k revizijskemu zahtevku, je irelevanten dokaz. V navedeni pogodbi so namreč navedeni produkti, za katere pogodba velja, pri čemer pa se pogodba s tem v zvezi sklicuje na katalog, ki ga vlagatelj ni predložil. Vlagatelj tako ni uspel dokazati, da se predložena pogodba sploh nanaša na konzole, katerih izdelava je predmet javnega naročila. Tudi če se pogodba nanaša tudi na konzole, pa naročnik izpostavlja, da iz nje ne izhaja, da družba Knurr ne bo opravljala dobav. V nadaljevanju obrazložitve se naročnik opredeljuje še do revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24.3.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je tudi dodatno predstavil svoja stališča v zadevi.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 30.3.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi najprej spor glede popolnosti vlagateljeve ponudbe - naročnik je to namreč izločil kot neprimerno, čemur pa vlagatelj nasprotuje.

Iz določil 16.a točke 2. člena ZJNVETPS izhaja, da je podizvajalec "gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe pod točko "8. Ponudba s podizvajalci" določil:

"Ponudba s podizvajalci je ponudba, pri kateri glavni ponudnik sodeluje skupaj s podizvajalci. Podizvajalec je subjekt, ki za glavnega izvajalca, kateri bo z naročnikom sklenil pogodbo za izvedbo javnega naročila, če bo takšna ponudba izbrana, dobavlja blago, izvaja storitve ali gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Glavni ponudnik v celoti odgovarja za izvedbo prevzetega naročila in za delo podizvajalcev ne glede na število podizvajalcev.

Vodilni ponudnik mora navesti vse eventualne podizvajalce v ponudbi in opredeliti dele javnega naročila, ki bodo izvedeni s strani glavnega izvajalca in dele javnega naročila, ki bodo izvedeni s strani navedenih podizvajalcev.

Omenjene pogodbe med vodilnim ponudnikom ter podizvajalci morajo biti veljavne za celotno obdobje izvajanja javnega naročila, obdobje garancije in vzdrževanja predmeta javnega naročila.

Če namerava ponudnik sodelovati s podizvajalci:
- mora ponudnik pooblastiti naročnika za direktna plačila podizvajcem na podlagi potrjenih računov ali situaciji;
- mora predložiti pisno soglasje vsakega podizvajalca ki je podlaga za neposredna plačila naročnika podizvajalcu namesto glavnemu ponudniku;
- vsaka pogodba med glavnim izvajalcem in podizvajalcem mora imeti najmanj naslednjo vsebino:
- vrsto del, ki jih bo izvedel podizvajalec;
- podatke o podizvajalcu (firma, polni naslov, matična številka, davčna števila in številka bančnega računa);
- vrsto, kvaliteto, vrednost, lokacijo in čas izvedbe del;
- neposredna plačila podizvajalcem so obvezna;
- glavni ponudnik mora priložiti potrjenim računom njegovih podizvajalcev vsakemu računu, izdanemu naročniku.

V primeru, če glavni izvajalec, ki pri izvajanju javnega naročila sodeluje z enim ali več podizvajalci, ki ga želi zamenjati ali v primeru, če je ponudnik oddal ponudbo sam, tekom izvajanja javnega naročila pa želi v izvajanje javnega naročila vključiti podizvajalca oz. podizvajalce, mora takšen glavni ponudnik v petih (5) dneh naročniku predložiti naslednje podatke:
- naročniku predložiti izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu;
- pooblastilo naročniku, na podlagi katerega lahko naročnik opravlja plačila v zvezi z dobavami, ki jih nov podizvajalec opravi pri izvajanju javnega naročila, neposredno podizvajalcu; zato mora glavni izvajalec predložiti vse podatke o podizvajalcu kateri so zahtevani elementi v pogodbi navedeni zgoraj;
- soglasje novega podizvajalca k neposrednim plačilom podizvajalca s strani naročnika, ki je podlaga za neposredna plačila.

Glavni izvajalec in vsi navedeni podizvajalci morajo izpolnjevati vse pogoje povezane s statusom glavnega izvajalca / podizvajalcev. Izpolnjevanje ostalih pogojev bo, če ni določeno drugače v tej razpisni dokumentaciji, ugotovljeno skupaj za glavnega ponudnika in podizvajalce.

V kolikor ponudnik ne bo sodeloval s podizvajalci, mora na obrazcu D/2 podati izjavo, da nastopa sam."

Naročnik je pod točko 4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe dalje določil, da "prilogo D/2 ponudnik izpolni le v primeru, če ne nastopa s podizvajalci", pod točko 16 (razdelek 2.2.) pa podobno, da ponudnik v primeru udeležbe podizvajalcev izpolni prilogo D/3 ter nasprotno, da "v kolikor ponudnik ne nastopa s podizvajalcem, mora podati izjavo, da ne nastopa s podizvajalcem (PRILOGA D/2)".

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta v njej med drugim predložil izjavo, podano na obrazcu "PRILOGA D/2", iz katere izhaja, da ne nastopa s podizvajalcem.

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ravno tako ugotoviti, da je vlagatelj v okviru te predložil tudi :
- dokument "Offer Nu: 0365-DS-KNU-0111" (dokument predstavlja vlagateljev ponudbeni predračun v angleškem jeziku), v katerem je pri predmetu predračuna (ITEM) navedeno "Item no. KNURR 93.200.307.0-M",
- tehnične skice, izdelane za potrebe javnega naročila, na katerih je oznaka družbe Knurr, z navedbo kupca ("Kunde/Customer") Prompt d.o.o. ter navedbo projekta ("Projekt/Project) Slovenian Air Control,
- Cerifikat ISO 9001:2008 in ISO 14001:2008 za družbo Knurr ter izjavo o skladnosti produkta ErgoCon ECL1R z normami EN 55014, EN 55104, EN 60555-2 ter EN 60555-3, izdana s strani družbe Knurr,
- katalog družbe Knurr, naslovljen "Modular Consoles For Aviation And Aerospace Industry",
- dokument "Reference", na katerem vlagatelj navaja referenčne posle, kot so sicer (identično) navedeni v predloženem katalogu družbe Knurr.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da iz vlagateljeve ponudbe nedvomno izhaja, da je družba Knurr vlagateljev podizvajalec; ugotoviti gre namreč, da bo omenjena družba vlagatelju dobavila blago, ki je neposredno povezano s predmetom javnega naročila.

V tej zvezi Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom v zadevi nesporno, da vlagatelj v okviru svoje ponudbe naročniku ponuja konzole (delovne pozicije), ki jih proizvaja družba Knurr. Vlagatelj tudi ne zanika, da namerava ponujene konzole nabaviti neposredno pri družbi Knurr, pri čemer pa izpostavlja, da ima s to sklenjeno le krovno pogodbo. Državna revizijska komisija v tej zvezi ugotavlja, da iz tehničnih skic z oznako družbe Knurr, kot so bile predložene v okviru vlagateljeve ponudbe, izhaja, da so bile te izdelane za kupca Promt d.o.o. (t.j. vlagatelja), ob izrecni navedbi, da so bile izdelane namensko za projekt "Slovenian Air Control" (t.j. za naročnika predmetnega javnega naročila). Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da iz vlagateljevega ponudbenega predračuna (dokument "Offer Nu: 0365-DS-KNU-0111") izhaja, da vlagatelj naročniku zaračunava zgolj "Item no. KNURR 93.200.307.0-M" ter da na predračunu (niti v slovenskem niti v angleškem jeziku) vlagatelj ne navaja postavk za morebitno prilagajanje ponujene opreme potrebam konkretnega naročnika (kot to sicer zatrjuje v svojem revizijskem zahtevku). Kot slednje Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil Cerifikata ISO 9001:2008 in ISO 14001:2008, ki se nanašata splošno na družbo Knurr (in ne na konkretni produkt, ki ga vlagatelj ponuja v okviru svoje ponudbe), ter da je vlagatelj v okviru svoje ponudbe kot reference navedel izključno reference, ki so navedene v katalogu družbe Knurr, ki ga je priložil k svoji ponudbi. Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da ima družba Knurr v predmetnem postopku oddaje javnega naročila položaj vlagateljevega podizvajalca skladno z določili ZJNVETPS in razpisne dokumentacije postopka - vlagatelj, sledeč njegovi ponudbi, od omenjene družbe, katere usposobljenost izrecno izpostavlja z več dokumenti v svoji ponudbi, namreč ne bo zgolj kupil "tipskega" blaga, temveč mu bo omenjena družba dobavila konzole, namenjene za izvedbo konkretnega (predmetnega) javnega naročila, tako pa mu bo torej dobavila blago, ki je neposredno povezano s predmetom javnega naročila.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija kot neupoštevne označuje argumente vlagatelja, ki se nanašajo na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-293/2010 - dejansko stanje v omenjeni zadevi s predstavljenim dejanskim stanjem konkretne zadeve namreč ni primerljivo, saj v omenjeni zadevi vlagatelj ni uspel izkazati, da bo proizvajalec tudi dobavitelj predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija kot neupoštevne dalje označuje tudi argumente vlagatelja, ki se nanašajo na INCOTERMS klavzule v njegovi pogodbi, sklenjeni z družbo Knurr, in določilih razpisnega obrazca "Ponudba" - relevantnosti uporabljenih klavzul (ki urejajo transportne in druge stroške ter prehod tveganj med prodajalcem in kupcem) z vidika presoje vprašanja, ali ima družba Knurr skladno z določbami ZJNVETPS in razpisne dokumentacije v predmetnem postopku položaj podizvajalca, vlagatelj namreč ni uspel izkazati. Kot slednje Državna revizijska komisija kot neupoštevne označuje tudi argumente vlagatelja, ki se nanašajo na obrazložitev "2. člena Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZJN-2" - pravno podlago predmetnega postopka oddaje javnega naročila namreč predstavlja ZJNVETPS in ne Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.), zgolj pripomniti pa gre tudi, da se novela omenjenega predpisa (ZJN-2C), na obrazložitev katere se sklicuje vlagatelj, v času vlagateljeve vložitve revizijskega zahtevka oziroma naročnikovega odločanja o njem niti še ni pričela uporabljati.

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da je vlagateljeva ponudba neskladna z zahtevami razpisne dokumentacije; navkljub temu, da namerava vlagatelj (sledeč njegovi ponudbi) pri izvedbi predmetnega javnega naročila sodelovati s podizvajalcem (družbo Knurr), v ponudbi hkrati izrecno izjavlja, da s podizvajalci ne bo sodeloval. Ker navedenega neskladja ni mogoče opredeliti zgolj kot formalno pomanjkljivost ponudbe (82. člen ZJNVETPS; primerjaj npr. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-014/2011), je bil naročnik vlagateljevo ponudbo upravičen in dolžan izločiti, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave zgornjih revizijskih navedb ugotovila nepopolnost vlagateljeve ponudbe in utemeljenost njene izločitve, revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ni presojala; vlagatelj namreč ne zatrjuje neenakopravnega obravnavanja v postopku, presoja teh navedb pa na vlagateljev položaj v postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 28.2.2011 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 14.4.2011



Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19a, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana,
- O.D.M. Inženiring, d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana - Črnuče,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana.