018-071/2011 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-71/2011-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, članic Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Energetska sanacija zgradb in naprav v UKC Maribor" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba ENERGOCONSULTING d.o.o., Gosposvetska cesta 86, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.4.2011

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot to izhaja iz naročnikovega Sklepa, sprejetega dne 11.3.2011, št. IV-164/03-11.

2. Naročnik mora o zahtevku odločati v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Energetska sanacija zgradb in naprav v UKC Maribor" objavil dne 15.10.2010, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9898/2010. Naročnik oddaja naročilo po odprtem postopku. Dne 17.2.2011 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. IV-101/02-11, s katero je kot najugodnejšega ponudnika za sklop 2 izbral ponudnika Energetske Instalacije d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 19, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 3.3.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja, da je na vpogledu ugotovil, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi, ki ni bila zapečatena v skladu z naročnikovimi zahtevami, ni predložil zahtevanih dokumentov oz. da so ti nepopolni in s tem neveljavni, zaradi česar je celotna ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna. Vlagatelj navaja, da je v svoji ponudbi natančno navedel proizvajalca in tip ponujene opreme. Po pozivu naročnika k dopolnitvi pa je poleg tehnične dokumentacije za tipske proizvode podal tudi izjavo, s katero jamči, da bo naročnik dobil klimate zahtevanih oz. boljših tehničnih karakteristik, kot so v projektu predpisani. Upoštevaje navedeno vlagatelj meni, da je s svojo ponudbo zadostil tehničnim zahtevam naročnika. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 11.3.2011 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik zatrjuje, da zgolj dejstvo, da je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila pravočasno predložil ponudbo, še ne pomeni, da ima vlagatelj aktivno legitimacijo v skladu z 9. členom ZRPJN. Naročnik je v zvezi z vloženim revizijskim zahtevkom ugotovil, da vlagatelj ni izkazal, da bi mu zaradi naročnikovega ravnanja lahko nastala škoda, saj je predmet naročila gotov izdelek, medtem ko vlagatelj sam na posameznih segmentih navaja, da bo izdelal po navodilih naročnika. Da naročnik po postopku oddaje javnega naročila za sklop 2 zahteva gotov izdelek, po naročnikovih navedbah izhaja tudi iz Popisa strojnih del in materiala za sklop 2. Poleg tega je naročnik v razpisni dokumentaciji tudi zahteval, da morajo ponudniki predložiti tehnično dokumentacijo, iz katere bo razvidno izpolnjevanje razpisanih tehničnih zahtev za navedene tipe klimatov v ponudbi. Vlagatelj pa po naročnikovih trditvah ponuja izdelek, ki še ne obstaja in ga je potrebno šele izdelati. Naročnik zaključuje, da je nesporno, da se je vlagatelj zavedal, da naročnik kupuje gotov izdelek, saj je določil natančne tehnične zahteve in zahteval predložitev tehnične dokumentacije, katerim pa vlagatelj v zakonskem roku ni oporekal.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 18.3.2010 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, v kateri zatrjuje, da je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Vlagatelj opozarja, da naročnik vsebinskih navedb, s katerimi vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjuje pravilnost svoje ponudbe in obenem dokazuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ni preverjal, pa bi po vlagateljevem mnenju moral, saj so več kot utemeljene. Ker se naročnik do vlagateljevih navedb ni hotel opredeliti, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo enostavno zavrgel in to po mnenju vlagatelja neupravičeno. Kajti v primeru, če bi naročnik vlagateljeve navedbe vsebinsko presojal, bi vlagatelj izpodbil naročnikove razloge za izločitev ponudbe, s čimer bi lahko dosegel ocenjevanje svoje ponudbe in tako pridobil možnost, da bi bila njegova ponudba v konkretnem postopku oddaje javnega naročila izbrana kot kompletna in popolna. Vlagatelj je prepričan, da je z revizijskim zahtevkom izkazal možnost nastanka škode kot enega izmed elementov aktivne legitimacije. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikovega sklepa o zavrženju revizijskega zahtevka.

Naročnik je z dopisom dne 6.4.2011 Državni revizijski komisiji skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vso relevantno dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja. Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o javnem naročilu, zlasti v Obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 17.2.2011 in revizijski zahtevek vlagatelja. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija skladno z določbo 3. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu predlogu v pritožbi ugodila in odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, zakon torej zahteva dvoje: 1. (dejanski) interes za dodelitev naročila in 2. realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Izkazovanje aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa je v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa. Da je podan pravni interes, ki je procesna predpostavka za dopustnost vložitve zahtevka, mora biti vlagateljeva negotovost in s tem ogroženost njegovega položaja posledica ravnanja naročnika. Vlagatelj pa je tisti, ki od vložitve zahtevka pričakuje določeno pravno korist, katera se mora odražati v njegovi sferi pravic in pravnih razmerij.

V obravnavanem primeru iz Obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, ker jo je ocenil kot neprimerno. Na podlagi 20. točke 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS,. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami) je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot neprimerno iz razloga, ker ponudnik kljub naročnikovemu pozivu ni dostavil tehnične dokumentacije. Iz omenjenega obvestila o izbiri izhaja, da je naročnik ponudnika pozval k predložitvi tehnične dokumentacije, ker je bil proizvajalec in tip ponujane opreme nedvoumno razviden iz ponudbe, medtem ko je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da se v ponudbi predloži ustrezna tehnična dokumentacija, iz katere bo razvidno izpolnjevanje razpisnih tehničnih zahtev za navedene tipe klimatov v ponudbi. Na drugi strani pa iz revizijskega zahtevka izhaja, da se vlagatelj s takšno naročnikovo odločitvijo ne strinja in zatrjuje, da je njegova ponudba že od začetka izpolnjuje naročnikove tehnične zahteve, hkrati pa izpodbija tudi popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik vlagateljevih trditev vsebinsko ni obravnaval, vendar pa Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je takšno naročnikovo postopanje napačno. Kajti v primeru, če bi se vlagateljev revizijski zahtevek vsebinsko obravnaval in bi se mu ugodilo, bi se vlagateljev položaj lahko spremenil. S tem je vlagatelj v obravnavanem primeru izkazal tudi verjetnost nastanka škode, zaradi česar se Državna revizijska komisija z nasprotno naročnikovo oceno v konkretnem primeru ne more strinjati. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija meni, da je v obravnavanem primeru vsekakor podan pravni interes vlagatelja za vložitev revizijskega zahtevka, zaradi česar je naročnikova odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka napačna. Naročnik bi namreč moral izvesti dokazni postopek, v katerem bi ugotavljal, ali je vlagatelj predložil dokaze in ali predloženi dokazi dokazujejo resničnost zatrjevanih dejstev, medtem ko je v obravnavanem primeru naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel zgolj iz procesnih razlogov. S takšnim naročnikovim ravnanjem je vlagatelju onemogočen dostop do izvrševanja pravice do pravnega varstva, na podlagi katere neodvisen državni organ preveri zakonitost in pravilnost naročnikove odločitve.
Kajti Državna revizijska komisija v pritožbenem postopku dejstva, ali je naročnik pravilno ugotovil in na podlagi izvedenih dokazov pravilno ocenil primernost oziroma neprimernost vlagateljeve ponudbe, ne more ugotavljati, saj je navedeno vprašanje predmet revizijskega in ne pritožbenega postopka. Navedeno pomeni, da mora naročnik primernost oziroma neprimernost vlagateljeve ponudbe izkazati, oziroma jo mora vsebinsko obravnavati, kakor tudi ostale zatrjevane kršitve.

Ker je vlagatelj uspel izkazati obstoj obeh elementov aktivne legitimacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, zato je pritožbi, skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, z dne 11.3.2011, št. IV-164/03-11, ter odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 14.3.2011

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- ENERGOCONSULTING d.o.o., Gosposvetska cesta 86, 2000 Maribor,
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor,
- Energetske Instalacije d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 19, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.